Franja

saepiō (ne sēpio) -īre, saepsī, saeptum (prim. saepe, saeps)

1. ograditi (ograjevati, ograjati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati): PL., COL., LUCR. idr., vallum arboribus L., de manubiis comitium CI., omnes fori aditus CI., sepulcrum saeptum undique et vestitum vepribus CI.; pren.: locum cogitatione CI., inventă memoriā CI.

2. metaf.
a) obda(ja)ti, ode(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), obkoliti (obkoljevati), zapreti (zapirati): VAL. FL., SUET. idr., squalidā stolā ENN. AP. NON., oppidum castris CI., nubes moenibus CI., urbem muris N., domum custodiis N., ea munimentis L., feram coronā venantum V., Venus obscuro gradientīs aëre saepsit V., saepsit se tectis V. se je zaprl v palačo, multiplicibus se muris turribusque saepire SEN. PH. zagraditi se, locus montibus aut Mosellā amne saeptus T.; pren.: bene dicere non habet definitam aliquam regionem, cuius terminis saepta teneatur CI., cuius divinis oculis (dat.) nihil saeptum est LACT. ni nič zaprto (skrito).
b) zasesti (zasedati), (za)varovati, (za)ščititi, zapreti (zapirati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati), zaprečiti (zaprečevati): vias L., urbem praesidio L., mare praesidiis classium VELL., fauces regionis valido munimento CU., natura oculos membranis vestivit et saepsit CI., perpetua lorica obducta transitum saepserat CU. je bil ubranil, quoniam unum omnibus finem natura vel ferro saeptis statuit S. FR.; pren.: lacrimae linguam AFR. AP. NON., cum saeptus sit legibus et iudiciorum metu CI., philosophiae praesidiis saeptus CI. EP., omnia pudore saepta animadverterat L., saeptus caritate PLIN. IUN., saeptā pudicitiā agunt T. v dobro zavarovani čistosti, quibusdam quasi excubiis in ore positis saepiatur GELL. – Od tod subst. pt. pf. saeptum (sēptum) -ī, n (klas. le v pl.)

1. ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot: saepta saxea VARR., villae VARR., quibus enim saeptis tam immanīs beluas continebimus? CI.; pesn.: intra saepta domorum V. v notranjosti hiše, saepta domorum LUCR. zidovje hiš, hiše.

2. occ.
a) ograja α) obor, hlev: quamvis multa meis exiret victima saeptis V., saepta repetit pecus COL. β) ribnik, ribnjak: intra saepta pelagii greges COL. γ) zverinjak, lovišče: saepta venationis VARR.
b) pl. saepta ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot za komicije; v starejšem obdobju je stala na Forumu in je bila narejena iz desk, od Cezarja naprej pa je bila marmornata (saepta marmorea) in na Marsovem polju: LUCAN., SEN. PH., MART. idr., quo populum ius est includere saeptis O., tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum et fustibus CI., cum ille in saepta ruisset CI. EP.
c) branilno omrežje, zaščitna mreža na zapornicah: ULP. (DIG.).
d) (kot medic. t. t.) transversum saeptum ali samo saeptum prepona v živalskem telesu: CELS.

sbarrare v. tr. (pres. sbarro)

1. pregraditi, zapreti, zapirati; zagraditi:
sbarrare la porta zapreti vrata (s pregrado)
sbarrare un assegno barirati ček

2. ekst. ovirati; zavreti, zavirati:
sbarrare il passaggio zavirati prehod

3. razpreti, razpirati (oči)

sceller [sɛle] verbe transitif pritisniti pečat (quelque chose na kaj); zapečatiti; figuré potrditi; zaliti (špranje) (z malto, s cementom, s smolo ipd.); zacementirati; (neprodušno) zapreti

sceller un acte pritisniti pečat na akt
sceller un local zapečatiti lokal
sceller des sacs avec des cachets de plomb zaplombirati vreče
sceller un pacte, une réconciliation zapečatiti, potrditi pakt, spravo
barreaux masculin pluriel de prison solidement sceilés trdno zacementirani drogovi v ječi

schließen¹ (schloß/schloss, geschlossen)

1. (zumachen) zapirati/zapreti; mit einem Schlüssel: zaklepati, zakleniti; in ein Zimmer, einen Safe: zakleniti, zapreti; Kaninchen seine Röhre: zadelati; mit einer Kette an etwas: prikleniti

2. einen Kreis, die Reihen: skleniti; die Hand zur Faust: skleniti, stisniti

3. einen Frieden, eine Ehe, Verträge: sklepati/skleniti

4. (abschließen) zaključiti, končati; intransitiv zapreti se, končati se; Museen usw.: zapirati; schließen mit zaključiti z, končati z ( intransitiv se)

5. (anschließen) priključiti; etwas schließen an etwas priključiti (kaj čemu), navezati (kaj na kaj); sich schließen an slediti (čemu), navezovati se na

6. sich schließen zapreti/zapirati se; skleniti se; končati se; Biologie , Anatomie Epiphysen: zraščati se

7. in die Arme schließen objeti; ins Herz schließen vzljubiti; ins Gebet schließen vključiti v molitev; schließen an prikleniti na; in sich schließen vključevati

seal³ [si:l] prehodni glagol
zapečatiti (tudi figurativno)
dokončno odločiti, dati pečat na, žigosati; potrditi, ratificirati, sankcionirati; dokazati; zamašiti, začepiti (up)
(hermetično) zapreti; označiti, zaznamovati; učvrstiti kaj s pomočjo cementa; zaliti (s svincem, smolo, z malto)

to seal a beam in a wall zacementirati tram v zid
it is a sealed book for me to je zame knjiga s sedmimi pečati
he is sealed for damnation obsojen je na poguho
his fate is sealed njegova usoda je zapečatena
that sealed his fate to je zapečatilo njegovo usodo
to seal one's devotion with one's death dokazati, potrditi svojo vdanost s smrtjo
sleep sealed my eyes spanec mi je zatisnil oči
the tins are carefully sealed up konserve so skrbno (hermetično) zaprte
a vessel sealed in ice v ledu zamrznjena ladja
to seal (up) a window tesno, hermetično zapreti okno

sē-clūdō -ere -clūsī -clūsum (sē(d) in claudere)

1. z zaporo ločiti (ločevati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati), osamiti, zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): incientes VARR., inter puellas STAT., carmina ... antro seclusa relinquit V. skrite; od tod pass. secludi skri(va)ti se: sub extrema pendens ala secluditur PR.; pren.: inclusum supplicium atque a conspectu parentium ac liberorum ... seclusum CI. muka (trpljenje) zapora in ločitve (osamitve) od ...

2. sploh ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), osamiti, odrézati (odrezováti, odrezávati): VARR., PLIN. idr., munitione flumen a monte seclusit C., seclusa aquula CI. zajezena, iter seclusum a concilio deorum CI., dextrum cornu, quod erat a sinistro seclusum C., cohors seclusa a ceteris C., ab suis interceptum et seclusum L., cur luna queat terram secludere lumine LUCR., seclusum nemus V. oddaljen, samoten; in secluso VARR. posebej, na samem, ne pred očmi (koga), ne ob navzočnosti (koga); pren.: a corpore vitam secludere PL. = ubiti se, secludite curas V. izključite skrbi (iz srca), preženite skrbi, izognite se skrbem, opustite skrbi.

seel [si:l] prehodni glagol
arhaično zapreti (oči); zapreti oči (sokolu), s tem, da mu zašijemo (očesne) veke
figurativno varati

sē-pōnō -ere -posuī -positum (se in pōnere)

1. (za nadaljnjo, poznejšo rabo) na stran položiti (polagati), postaviti (postavljati), da(ja)ti, de(va)ti, spraviti (spravljati): PLIN., Q., SUET. idr., quod celari opus erat, habebant sepositum et reconditum CI., seponere primitias magno Iovi O., aliquid ad fanum CI. za svetišče = za okrasitev svetišča, captivam pecuniam in aedificationem templi L., et pecuniam et frumentum in decem annos L.

2. (za kak namen) obdržati, pridrža(va)ti (pridrževati) (si), (pri)hraniti (prihranjevati), odmeriti (odmerjati), ločiti (ločevati): ut alius aliam sibi partem, in qua elaboraret, seponeret CI., seponere nullum sibi ad eam rem tempus CI., vestem mocchae PH. v oporoki (oporočno) nameniti, principatum divi Nervae (opis Nervovega cesarjevanja) ... senectuti seposui T., locus servilibus poenis sepositus T.

3. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati): de mille sagittis unam seposuit O. je izbral, seponere a ceteris dictionibus eam partem dicendi, quae ... CI., inurbanum lepido seponere dicto H.

4. oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran (proč): quibus sepositis et absentibus in rura sua consulatus ferebantur PLIN. IUN., interesse pugnae imperatorem an seponi melius foret, dubitavere T. ali da se umakne; metaf. na strani (ob strani) pustiti (puščati), odvrniti (odvračati), pregnati (preganjati): seponendum extra certamen alterum consulatum L. izven prepira je treba puščati, curas seposuisse graves O., sepobere questūs SEN. TR.; occ. kot publicistični t. t. (v cesarski dobi) v pregnanstvo (izgnanstvo) poslati (pošiljati), izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), s prepovedjo zapreti (zapirati) koga kam, omejiti (omejevati) koga na določeni kraj: aliquem a domo sua, aliquem in insulam T., in secretum Asiae sepositus prope ab exsule fuit T., sepositus Dolabella in coloniam Aquinatem T., seponere aliquem Surrentum SUET., Agrippa abdicato atque seposito SUET. – Od tod adj. pt. pf. sēpositus 3

1. odbran, izbran, izvrsten, odličen, uglajen, lep, svečan, slovesen: vestis TIB. slovesna, pražnja, grex MART.

2. poseben: mea gloria O., qua de re sepositus nobis est locus Q. posebno mesto.

3. oddaljen: fons PR., mare SEN. TR., gens MART.

Opomba: Sinkop. pt. pf. sēpostus: SIL.

seppellire^*

A) v. tr. (pres. seppellisco)

1. pokopati; zakopati

2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg

3. pren. pozabiti, pozabljati

B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige

serrare

A) v. tr. (pres. sērro)

1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati

2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra

3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika

B) v. intr. zapreti, zapirati se

C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

shop² [šɔp] neprehodni glagol
(na)kupovati (po trgovinah)
prehodni glagol
sleng zapreti, vtakniti (koga) v "luknjo"
sleng izdati, ovaditi (sokrivce)

to go shopping iti na nakupovanje po trgovinah

shut^*2 [šʌt]

1. prehodni glagol
zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
blokirati (cesto itd.)

2. neprehodni glagol
zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
the window shuts well okno se dobro zapira
shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
shut your face vulgarno jezik za zobe!
to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe

shut down prehodni glagol & neprehodni glagol
zapreti, dol spustiti (okno); ustaviti delo (v tovarni); (tesno) se zapirati; postati nepredirljiv (o megli); biti zaprt (o tovarni), ne delati, ne obratovati

the fog shut down on us zavila nas je gosta megla
they had to shut the works down morali so zapreti tovarno
to shut down upon (on) s.th. napraviti konec čemu

shut in prehodni glagol
zapreti (noter); obkrožati, obda(ja)ti
ameriško, pogovorno, ekonomija ustaviti proizvodnjo (nafte) z zaprtjem vrtalnih naprav

the lake is shut in by hills jezero je obdano od gričev
the mountains shut in the view goré zapirajo (zastirajo) razgled

shut off prehodni glagol
zapreti, odklopiti dovod (vode, plina itd.), izključiti; ločiti; zakrivati pogled (vidik)
neprehodni glagol
pogovorno odložiti telefonsko slušalko

the engine-driver shut off steam strojevodja je odklopil dovod pare
to shut s.o. off pretrgati, prekiniti (telefonski) pogovor s kom; izključiti, ločiti (from od)
I have shut myself off from my friends ločil (razstal) sem se od svojih prijateljev

shutter [šʌ́tə]

1. samostalnik
oknica; roleta, rolo; zaklopec, poklopec, zapiralo
fotografija zaklep

to put up the shutters figurativno zapreti oknice (rolete), zapreti trgovino, iti v konkurz, priti pod stečaj

2. prehodni glagol
zapreti oknice (rolete, roloje); opremiti z oknicami, roletami, roloji
figurativno zapreti (kaj)

shut up prehodni glagol
(trdno) zapreti (hišo, trgovino, dežnik itd.), zapahniti, zamašiti (usta), utišati; vtakniti v zapor; zatrpati (prehod)
neprehodni glagol
prenehati, držati jezik za zobmi

shut up up! molči!, jezik za zobe!
I shut him up zamašil sem mu usta
to shut up o.s. up zapreti se, zakleniti se
to shut up shop pogovorno zapreti prodajalno, trgovino, figurativno ustaviti poslovanje; popolnoma opustiti

sklòpiti sklȍpīm
I.
1. sestaviti: sklopiti mašinu, stroj, postelju
2. skleniti: sklopiti ruke; sklopiti ruke komu oko vrata; sklopiti ugovor, mir, savez, brak
3. skovati: sklopiti zavjeru
4. zapreti: sklopiti perorez
5. zapreti, zatisniti: svu noć nije sklopio oka; sklopiti oči zauvijek umreti
6. zložiti, sklopiti: sklopiti stolicu
II. sklopiti se
1. zapreti se: valovi se sklopiše nad njegovom glavom
2. skleniti se

sperren zapreti; ein Konto, einen Hafen usw.: blokirati, Technik Ströme usw.: blokirati, zapirati, ustavljati; Technik bei Sperrplatten: vezati; (fixieren) fiksirati; Typographie pisati/tiskati z razmakom, razpreti, razpirati; den Strom, das Telefon: odklopiti; Sport einen Sportler: prepovedati nastopanje (športniku); Sport bei Mannschaftsspielen: zadrževati (žogo itd.); sich sperren gegen upirati se (čemu)