Franja

stràšno adv.

1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro

2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

superfluo odvečen, nepotreben; brezsmotrn, brezkoristen

hacer trabajo superfluo zaman se truditi
¡es superfluo! nima nobenega smisla!

tēmpo m

1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno

4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja

5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba

6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije

7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

9. del (predstave)

10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve

12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa

14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno

15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas

tentare v. tr. (pres. tēnto)

1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

2. skušati, vabiti:
è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

3. poskusiti, poskušati:
tentare la fortuna poskusiti srečo
ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúd peine ženski spol , mal moški spol , effort moški spol , fatigue ženski spol

brez truda sans peine, sans efforts, facilement, aisément
z velikim trudom à grand-peine
po mnogem trudu après bien des efforts
dajati si truda se donner de la peine (ali du mal), s'efforcer de
nobenega truda se ne ustrašiti ne reculer devant aucune peine
ves trud je zaman c'est peine perdue
to ne velja truda cela ne vaut pas la peine, familiarno le jeu n'en vaut pas la chandelle
truda poln pénible, laborieux, plein de difficultés

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

trúditi fatiguer, lasser

truditi se se donner de la peine (ali du mal), s'efforcer de, s'appliquer à, s'employer à, s'évertuer, faire des efforts
na vse načine se truditi se donner bien de la peine (ali bien du mal, toutes les peines du monde), ne pas plaindre sa peine
ne trudite se! ne vous donnez pas la peine!, laissez donc!, ne vous dérangez pas!
zaman se truditi s'efforcer en vain

trúditi se to take pains, to exert oneself, to endeavour, to take trouble; to strive; to labour

zelo se trúditi se to spare no pains, to go to great pains, to go out of one's way
ne trudite se! don't trouble (yourself)!
zaman se trúditi se to labour in vain, to strive to no effect, to sweat for nothing, to draw (ali to fetch, to carry) water in a sieve
po nepotrebnem se trúditi se (figurativno) to knock at an open door
trúditi se se za uspeh to strive for success
trúditi se se z vsemi močmi, na vse kriplje to strain every nerve (ali sinew), to do one's level best, to pull out all the stops

trúditi se esforzarse (za kaj para ali por conseguir a/c) ; afanarse ; fam bregar

na vse načine truditi se hacer todo lo (humanamente) posible
ne trudite se! ¡no se moleste usted!
zaman truditi se esforzarse en balde

try on prehodni glagol
poskusiti, pomeriti (a new dress novo obleko)

to try it on with s.o. sleng preskušati koga (da bi videli, kaj moremo doseči pri njem, zlasti pri ženski)
no use trying it on with me pri meni je vse zaman (ne boš nič opravil, dosegel)

tȗtanj tȗtnja m bobnenje: tutanj topova; uhvatiti tutanj pobegniti; govoriti u tutanj govoriti v prazno, zaman govoriti

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

vago bloden; nestalen, nemiren; nedoločen; omahujoč; nejasen; nezaposlen, brez poklica, brezdelen

estrella vaga zvezdni utrinek
en vago brez opore, majav; zaman
golpe en vago zgrešen udarec (v prazno)
rumor vago šepetanje, šušljanje

vain [véin] pridevnik (vainly prislov)
brezuspešen, jalov, brez koristi, zastonjski; nadut, domišljav, nečimrn, bahaški; prazen, plitev, puhel, ničev; nepomemben, nebistven (razlika); (redko) bedast, trivialen

in vain, zastarelo for vain zaman, zastonj
a vain attempt jalov poskus
vain promises prazne obljube
vain discussions brezplodno razpravljanje
he is as vain as a peacock domišljav (prevzeten) je kot pav
she is vain of her beauty domišljava je na svojo lepoto
it was vain to protest protesti so bili zaman, niso nič zalegli
to take God's name (ali the name of the Lord) in vain religija po nemarnem izgovarjati božje ime (imenovati boga)

vain, e [vɛ̃, vɛn] adjectif ničev, prazen, brezploden, brezuspešen, nekoristen; nečimrn

se nourrir de vains espoirs predajati se praznim upom
vaines excuses prazni izgovori
faire de vains efforts zaman si prizadevati
discussion féminin vaine brezplodna diskusija
de vains reqrets odvečno, neutemeljeno obžalovanje
esprit masculin vain nečimrn duh
vaine pâture brezplačna paša
en vain zaman, brez uspeha
jurer Dieu en vain po nemarnem (v kletvicah) izgovarjati božje ime
il est vain de parler ... brezplodno je, brez koristi je govoriti ...

vangare v. tr. (pres. vango) agr. kopati z lopato:
vangare acqua pren. zaman se truditi

vano prazen, ničev, minljiv; votel; brezuspešen; nečimrn, domišljav, nadut, ošaben; neutemeljen

imaginaciones vanas (fig) gradovi v oblakih
en vano zaman, brezuspešno; neutemeljeno
no en vano ne zaman; upravičeno
tomar el nombre de Dios en vano zlorabljati božje ime
vano m vmesni prostor

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.