Franja

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

žíten corn(-), of corn; cereal, of cereals; corn, grain

žítna borza corn exchange
žítna pokrajina corngrowing country
žítno polje cornfield, ZDA grainfield
žítni silos silo
žítno skladišče granary, ZDA grain elevator
žítna snet smut, grain rust, rust
žítni trg corn market, ZDA grain market
žítne vrste cereals pl
žítna zaloga stock(s) of corn (ali grain)

živil|o srednji spol (-a …) das Lebensmittel, (hranilo) das Nahrungsmittel (osnovno Grundnahrungsmittel)
… živil/… z živili Lebensmittel-, Nahrungsmittel-
(cene Lebensmittelpreise množina, higiena die Lebensmittelhygiene, kemija die Nahrungsmittelchemie, kontrola die Nahrungsmittelkontrolle, konzerviranje die Lebensmittelkonservierung, ponarejanje die Lebensmittelfälschung, proizvodnja die Nahrungsmittelproduktion, racioniranje die Lebensmittelrationierung, die Lebensmittelbewirtschaftung, zaloga der Lebensmittelvorrat, oskrba z die Lebensmittelversorgung, paket z das Lebensmittelpaket, trgovec z der Lebensmittelhändler, trgovanje z der Lebensmittelhandel, trgovina z das Lebensmittelgeschäft, zastrupitev z die Nahrungsmittelvergiftung)

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄφενος, ους, τό ep. zaloga, premoženje, imetje, bogastvo.

ἐπισῑτισμός, ὁ (ἐπι-σιτίζομαι) 1. dobava, dovoz živeža, nabiranje klaje. 2. živež NT, zaloga (živeža).

ἐπωφέλημα, ατος, τό poet. pomoč, podpora, dodatek, βορᾶς σμικρὸν ἐπωφέλημα zaloga živeža, ki mi je mogla le malo pomagati.

θησαύρισμα, ατος, τό poet. zaloga, bogastvo.

θησαυρός, ὁ (ni od τίθημι) 1. mesto, kjer se kaj shranjuje, shramba, blagajnica, zakladnica,. 2. kar je shranjeno, zaklad, zaloga, blago, dragocenost, najdba, plen οἰωνοῖς.

παρα-σκευή, ἡ 1. priprava, uredba, naredba, pripravljanje, oboroževanje, dobava, ἐκ παρασκευῆς naročen, μάχη prava (redna) bitka. 2. konkr.: orožje, bojna sredstva, prtljaga (poveljnikova), zaloga, vojska, brodovje. 3. spletke, kovarstvo, dogovor. 4. dan priprave za soboto = petek NT.

πάρ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. praes. ind. 3 pl. παρέασι, inf. παρ-έμμεναι, impf. 3 pl. πάρεσαν, fut. παρέσσομαι, ion. praes. pt. παρεώνπάρα, πάρ = πάρεστι, πάρεισιν] 1. a) sem zraven, sem navzoč ali prisoten τινί, παρά τινι pri kom, ἔν τινι, ἐπί τινι pri (v) čem; b) nahajam se, bivam, mudim se pri kom; c) stojim ob strani, pomagam τινί; d) udeležujem se česa, μάχῃ sem v bitki. 2. a) prišel sem, dospel sem zraven τινί, πρός τινα, ἔν τινι, εἰς in ἐπί τι, ἐν δαίτῃσι, εἰς Σάρδεις; ἐπὶ τὸ βῆμα nastopim na govorniškem odru; b) sem na ponudbo, na izbiro, pri rokah, na razpolago, vršim se ἱερά συμβουλή, služim komu, sem v oblasti koga; ὅση δύναμίς γε πάρεστι kolikor morem, οἱ παρόντες podložniki, navzoči, zbrani, svedoki; c) τὸ παρόν, τὰ παρόντα sedaj, sedanjost, sedanji položaj, sedanje razmere; zaloga, premoženje; ἐν τῷ παρόντι v sedanjem času (položaju), za sedaj, ἐκ τῶν παρόντων sedanjim razmeram primerno, ἐς in πρὸς τὸ παρόν sedaj, v teh razmerah. 3. impers. πάρεστι, παρῆν, πάρα, πάρ mogoče je, sme se, dovoljeno je, morem, παρέσεταί τί τινι prejel bo; pt. παρόν ker je mogoče ali dovoljeno, ker morem.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.

ὕπαρξις, εως, ἡ (ὑπ-άρχω) imetje, zaloga, premoženje, blago NT.

бельевой za perilo;
б. шкаф omara za perilo;
б. склад zaloga perila

на¹

1. z akuz.: na, v (smer):
ехать на родину potovati v domovino; za, v (čas):
приехать на два дня priti za dva dneva;
со дня на день iz dneva v dan;
на этот раз tokrat;
на другое утро drugo jutro;
v, za (namen):
отдать на воспитание dati v vzgojo;
запас на зиму zaloga za zimo;
учиться на лётчика učiti se za letalca;
zaradi (vzrok):
принимать на бедность prejemati zaradi revščine;
s, z, po (način):
на новый лад po novem;
сдать экзамен на отлично opraviti izpit z odličnim uspehom;
za (količ.);
обед на трёх kosilo za tri;
он на восемь лет моложе osem let je mlajši;

2. z lok.: na, pri, poleg (kraj):
дыра на дыре luknja pri luknji;
med, pri (čas):
на каникулах med počitnicami;
на третьем шагу pri tretjem koraku;
med, po (način):
на лету med poletom;
идти на цыпочках iti po prstih;
на авось na slepo, tjavdan;
na, s, z (sredstvo):
играть на гитаре igrati na kitaro;
ехать на пароходе potovati s parnikom;
za (obj.)
спасибо на добром слове hvala za lepo besedo