Franja

načŕt (-a) m

1. piano, progetto:
delati, narediti načrt approntare, completare un progetto
ekon. dolgoročni, kratkoročni načrt piano economico a lungo, a breve termine
finančni načrt piano finanziario
letni, tedenski načrt piano annuale, settimanale
preseči proizvodni načrt za pet odstotkov superare il piano di produzione del cinque per cento

2. (kar se namerava narediti, uresničiti) pl. načrti piani, progetti;
imeti velike načrte avere grandi progetti
kovati nove načrte za prihodnost fare nuovi piani per il futuro

3. (osnutek) abbozzo, bozza:
predložiti načrt v razpravo discutere la bozza
načrt zakona, zakonski načrt bozza di legge

4. (grafični prikaz) progetto, disegno, pianta:
načrt narisa, tlorisa prospetto, pianta
načrt v merilu 1:200 disegno su scala 1:200
načrt mesta pianta della città
imeti načrte za, imeti v načrtu avere un piano per
prekrižati načrte komu sventare i piani di qcn.
glavni načrt piano generale
idejni načrt progetto di massima
situacijski načrt planimetria
geod. katastrski načrt pianta catastale
šol. učni načrt programma scolastico
urb. urbanistični načrt piano urbanistico
zazidalni načrt piano regolatore

načŕt plan m , plano m ; proyecto m

brez načrta sin plan
po načrtu metódicamente, con método
delovni načrt plan m (ali programa m) de trabajo
gradbeni načrt plano m de construcción; traza f
študijski načrt plan m de estudios
finančni načrt plan m financiero
načrt mesta plano m
potovanja proyecto m de viaje
zakonski načrt proyecto de ley
izvesti (preprečiti) ejecutar (desbaratar) un plan
kovati načrte forjar planes, hacer proyectos
opustiti načrt abandonar un proyecto
zasnovati načrt concebir (ali trazar) un plano

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

nenaklonjen [è,ó] (-a, -o) (jemandem/einer) Sache nicht wohlgesonnen, abhold; (neugoden) feindlich, ungünstig (inovacijam innovationsfeindlich, družini familienfeindlich, cerkvi kirchenfeindlich, zakonski zvezi ehefeindlich, vladi regierungsfeindlich)
biti nenaklonjen komu/čemu eingenommen sein gegen, (jemandem/einer Sache) feindlich gegenüberstehen

noose¹ [nu:s] samostalnik
zanka, petlja

šaljivo (matrimonial) noose zakonski jarem
to put (ali run) one's head in the noose ujeti se v zanko
to slip one's head out of the hangman's noose za las uiti vislicam

odkloníti to refuse, (pri izpitu ipd.) to reject; to decline; pogovorno to turn down

odkloníti kandidata to reject a candidate
odkloníti nezaupnico to reject a vote of no confidence
odklonili so me I have been (oziroma I was) refused
odkloníti povabilo (pomoč, ponudbo) to refuse an invitation (help, an offer)
odkloníti vsako odgovornost to disclaim all responsibility
odkloníti prošnjo to refuse a request
s prezirom odkloníti ponudbo to spurn an offer
odkloníti zakonski osnutek to reject a bill

osnútek draft, outline; first design; (rough) sketch; project

zakonski osnútek bill
idejni osnútek rough idea, sketch (of a literary plot)
osnútek resolucije a draft resolution
osnútek volilnega zakona a draft electoral law
narediti osnútek to drain
predložiti osnútek to submit a draft
predložiti zakonski osnútek to bring in a bill
osnútek zakona o... draft of a bill regarding...

osnútek (-tka) m

1. abbozzo, schizzo, progetto, disegno, schema; minuta, malacopia, brutta, traccia:
osnutek romana lo schema di un romanzo
zakonski osnutek progetto, schema di legge

2. tekst. ordito, orditura

otrók child, pl children; (majhen) baby, babe, tot; (nedoleten) infant; (zaničljivo) brat

zakonski otrók legitimate child
nezakonski otrók illegitimate child, child born out of wedlock, bastard, natural child
otrók ljubezni love child
mrtvorojen otrók stillborn child
čudežen otrok infant prodigy
otrók brezdomec waif
brez otrok childless
ugrabitev otróka kidnapping
umor otróka, morilec, -lka otróka infanticide
varovalec, -lka baby-sitter
on je pravi otrók he is quite a child
ona pričakuje otróka she is with child (ali in the family way), she is an expectant mother
roditi otróka to give birth to a child
biti (krstni) boter otróku to stand sponsor to a child
varovati otróka (oziroma otroke) v odsotnosti staršev to baby-sit
ne biti več otrók to be no longer a child
on ni več otrók he is no longer a child
kot otrók se veseliti to be as pleased as Punch
dobiti (roditi) otróka to be delivered of a child
nobenega otróka ne več dobiti (roditi) to be past childbearing (ali childbearing age)
opekel otrók se boji ognja a burnt child dreads the fire

otròk enfant moški spol, ženski spol ; familiarno gosse moški spol, ženski spol

čudežen otrok enfant prodige
defekten otrok enfant inadapté, handicapé, (héréditairement) taré
dobrodušen otrok (figurativno) bon enfant
edini otrok enfant unique
grozen, obupen otrok enfant terrible
nega otrok puériculture ženski spol
nepreskrbljen otrok enfant à charge
nezakonski otrok enfant naturel (ali illégitime, d'amour)
posvojen otrok enfant adoptif
razvajen otrok enfant gâté
zakonski otrok enfant légitime
otrok iz prvega zakona enfant du premier lit
umor otroka meurtre moški spol d'enfant, (detomor) infanticide moški spol
varstvo, zaščita otroka protection ženski spol de l'enfance
odstaviti otroka (od dojenja) sevrer un enfant
roditi otroka mettre un enfant au monde, donner le jour (ali la vie) à un enfant

otròk niño m , niña f

brez otrok sin niños
defekten otrok niño estropeado
čudežen (nepreskrbljen, posvojen, prejezikav, iz prvega zakona) otrok niño prodigioso (a cargo, adoptivo, terrible, del primer matrimonio)
zakonski (nezakonski) otrok niño legítimo (natural ali ilegítimo)
razvajen otrok niño consentido
otrok narave hijo m de la naturaleza, ser m primitivo
dom za otroke hogar m infantil
nega otrok puericultura
ugrabitev (ugrabitelj) otroka secuestro m ali rapto m (secuestrador m) de un niño
otrok navade (hombre m) rutinero m
otroci in norci govore resnico los niños y los locos dicen las verdades
veseliti se kot otrok (novih čevljev) alegrarse como (un) niño (con zapatos nuevos)

par¹ moški spol (-a …)

1. (dvojica) das Paar (tudi živalstvo, zoologija) (kraljevski Königspaar, zakonski Ehepaar, besed Wortpaar, delcev Teilchenpaar, ionov Ionenpaar, prijateljev Freundespaar, nog Beinpaar, plesni Tanzpaar, mladi - ženin in nevesta Brautpaar)
par čevljev ein Paar Schuhe, ein Schuhpaar
par uhanov ein Paar Ohrringe

2. (vprega, dvojica) das Gespann
par volov das Ochsengespann
neenak par ein ungleiches Gespann
ne imeti para figurativno einmalig sein, seinesgleichen suchen
v parih paarweise
živalstvo, zoologija zbiranje v pare die Paarbildung
matematika množica parov die Paarmenge

pár (dvojica) paire ženski spol , couple moški spol, ženski spol ; pair moški spol

par čevljev une paire de chaussures
par volov une paire de bœufs, (jarem volov) un couple de bœufs
par golobov un couple de pigeons
mlad zakonski par jeune couple moški spol (ali ménage)
zakonski par époux moški spol množine, couple moški spol, ménage moški spol
v parih par paires, par couples, deux à deux
brez para hors (de) pair, sans pareil, sans égal, incomparable, unique
njemu ni bilo para il n'avait pas son pareil (ali égal)

pár (-a)

A) m

1. coppia:
čeden par una bella coppia
zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi

2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe

3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
knjiž. par volov un giogo di buoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
fiz. ionski par coppia di ioni
fiz. par sil coppia di forze
šport. tekmovanje parov gara a coppie
lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
voj. na pare preštej se! in fila per due!
pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche

B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
spregovoriti par besed dire due parole
za par ur me ne bo sarò assente qualche ora

partner moški spol (-ja …) der Partner (idealni Wunschpartner, koalicijski Koalitionspartner, pogodbeni Vertragspartner, mlajši - podjetju Juniorpartner, pri igri Spielpartner, pri pogajanjih Verhandlungspartner, pri zamenjavi Tauschpartner, šport v dvojici Doppelpartner, šport za trening Trainingspartner, boksarjev Sparringspartner, plesni Tanzpartner, poslovni Geschäftspartner, v pogajanjih za kolektivno pogodbo Tarifpartner, spolni Geschlechtspartner, Sexualpartner, teniški Tennispartner, trgovski Handelspartner, zakonski Ehepartner, življenjski Lebenspartner)
… partnerja Partner-
(izbira die Partnerwahl, menjava der Partnerwechsel)
ostati brez (življenjskega) partnerja [sitzenbleiben] sitzen bleiben
zamenjati partnerja den Partner wechseln
| ➞ → tovariš, drug³

pártner, -ka partenaire moški spol, ženski spol ; (v trgovini) associé, -e moški spol, ženski spol ; (v politiki) allié, -e moški spol, ženski spol ; (v igri) camarade moški spol, ženski spol de jeu

zakonski partner conjoint, -e moški spol, ženski spol

pártner(ka) (plesni) pareja f ; trg socio m , -cia f ; pol aliado m , -da f

partner v igri compañero m, -ra f de juego
zakonski partner cónyuge m/f

Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.

2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.

3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).

Pēnelopa -ae: Pl., Ci., H. ali Pēnelopē -ēs : Ci., O., H., Mart., Pr., Sen. ph., f (Πηνελόπψ) Penélopa, Ikarijeva hči, Odisejeva žena, Telemahova mati, ki je slovela po svoji čistosti in zakonski zvestobi: Ci., Hyg. idr.; preg.: sponsi Penelopae H. = razkošni požrešneži; pren. (kot vzor čiste žene): Penelope venit, abit Helene Mart. — Od tod adj. Pēnelopēus 3 Penélopin: O., Cat.

pilot² [páilət] prehodni glagol
pilotirati, krmariti (ladjo, letalo)
figurativno voditi

to pilot a bill through Congress spraviti zakonski osnutek skozi Kongres