Franja

oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.

1. bagnare, spruzzare; cospargere:
obliti avto bagnare l'automobile
obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere

2. pren.
kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore

3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
obliti s sramoto svergognare

obliva|ti (-m) obliti

1. gießen über, begießen, übergießen

2. voda stezo: bespülen, morje deželo: umspülen, valovi obalo: überspülen

3. kri, znoj: überströmen

4. neprijeten občutek: überlaufen (zona ein Frösteln), überrieseln (vroče/hladno heiß und kalt)
mrzlo (me) obliva po hrbtu es läuft (mir) kalt über den Rücken

obméjen (-jna -o) adj. di confine, confinario, limitrofo; di frontiera:
obmejno področje zona di confine
voj. obmejna straža guardia di frontiera

obméjen fronterizo; de frontera(s); limítrofe

obmejna cona (področje, mesto, prebivalstvo) zona f (región f, ciudad f, población f) fronteriza
obmejni incident incidente m de (ali en la) frontera
obmejni konflikt conflicto m de fronteras
obmejni prebivalec habitante m de la zona fronteriza
obmejne dežele países m pl limítrofes
obmejni promet tráfico m en la frontera
obmejni stražar guardia m fronterizo
obmejna utrdba fortificación f de frontera
obmejna železniška postaja estación f fronteriza (ali de frontera)

obrámba (-e) f

1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa

2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico

3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa

4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo

obréžen costero; de costa; litoral

obrežna ladja barco m costero
obrežna plovba (ribolov) navegación f (pesca f) costera
obrežno mesto ciudad f costeña, ciudad marítima
obrežni parnik vapor m de cabotaje
obrežno področje zona f litoral (ali costera)
obrežni prebivalec, -lka habitante m/f de la costa
obrežna stražna ladja guardacostas m
obrežne vodé aguas f pl costeras

očístiti (-im) | očíščati (-am)

A) perf., imperf. ➞ čistiti

1. pulire, ripulire, nettare:
očistiti ribe, solato nettare i pesci, l'insalata

2. pren. purificare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. očistiti rano ripulire la ferita
voj. očisti minsko polje sminare, bonificare un campo minato
voj. očistiti teren rastrellare una zona
očistiti onesnažene vode disinquinare, depurare le acque
agr. očistiti kamenja spietrare
očistiti mastne madeže sgrassare
očistiti proda sghiaiare
gastr. očistiti ribo sfilettare
očistiti rudo sfangare
očistiti soli dissalare
očistiti suhih vej sterpare

B) očístiti se (-im se) | očíščati se (-am se) perf., imperf. refl. pulirsi, nettarsi; purgarsi

ôkno (-a) n

1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina

2. (odprtina) finestra, apertura

3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca

operatíven (-vna -o) adj.

1. med. operatorio

2. voj. operativo, di operazioni:
operativno področje zona di operazioni

3. operativo, operazionale:
operativna naloga compito operativo
navt. operativna obala banchina, riva operativa

operazione f

1. operacija; delo, posel, opravilo; akcija; naloga:
operazione diplomatica diplomatska akcija
operazione bancaria bančna operacija

2. med. operacija, kirurški poseg

3. voj. akcija, operacija:
teatro delle operazioni bojišče
zona di operazione bojna cona

4. mat. operacija, račun:
le quattro operazioni štirje osnovni računi

5. ekon. transakcija:
operazioni di banca bančna transakcija
operazioni di borsa borzna transakcija

ozémlje territorio m

ozemlje brez gospodarja territorio nullius
mandatno ozemlje protectorado m
svobodno ozemlje territorio libre
zvezno (državno) ozemlje territorio federal (nacional)
zaprto ozemlje zona f prohibida

pás cinturón m

hlačni pas pretina f; geogr zona f
plavalni, rešilni pas cinturón de nadar, cinturón salvavidas
kilni pas (med) braguero m
trebušni pas faja f
zaponka za pas hebilla f de cinturón
vroči (zmerni, mrzli) pas zona f tórrida (templada, glacial)
pas za ženske nogavice faja f
zeleni pas zona verde
varnostni pas cinturón de seguridad
pas si ožje zategniti apretarse el cinturón, fig imponerse privaciones

pasíven (-vna -o) adj.

1. (nedejaven, nedelaven) passivo; inerte, indifferente:
pasivni odpor resistenza passiva
pasivno znanje tujega jezika conoscenza passiva di una lingua straniera
ekon. pasivna bilanca bilancio passivo
anat. pasivna gibala ossa
med. pasivna imunizacija immunizzazione passiva
jur. pasivna legitimacija legittimazione passiva
pasivna volilna pravica diritto di voto passivo
ekon. pasivne obresti interessi passivi
ekon. pasivni konto conto passivo
pasivno gospodarsko področje zona economicamente passiva

2. lingv. (trpen) passivo

perdurare v. intr. (pres. perduro)

1. nadaljevati se, zadrževati se:
il maltempo perdura su tutta la zona slabo vreme se nadalje zadržuje na vsem področju

2. vztrajati (v):
perdurare in un errore vztrajati v zmoti

per-ūrō -ere -ūssī -ūstum (per in ūrere)

1. docela (povsem, čisto, dokonca) zaž(i)gati, pož(i)gati: p., quidquid attigerat Cu., vas Plin., agrum L. požigati po deželi, ossa perusta lacrimis spargere O., zona perusta Lucan. vroči pas; (o mrazu) (o)smoditi: Ca., Col., terra perusta gelu O.; (o ranah): colla perusta (sc. boum) O. otisnjeni, otiščani, ožuljeni, vneti, perustus funibus latus H. raztepen, razbit.

2. metaf. (o žeji, vročici) žgati, peči, mučiti: sitis saucios perurebat Cu. pekoča žeja je mučila ranjence, perustus ardentissimā febre Plin. iun.; pren. (raz)netiti, razpaliti (razpalj(ev)ati), razvne(ma)ti, podž(i)gati, spodbuditi (spodbujati): perurimur aestu (sc. amoris) O., homo perustus inani gloriā Ci. gineč od praznega (puhlega) slavohlepja; occ. (raz)jeziti, (raz)srditi: Cat., Sen. ph.

plítev (-tva -o) adj.

1. basso, poco profondo, piatto:
plitvo dno fondale basso
plitev jarek canale poco profondo
plitva voda acqua bassa
plitvi krožnik piatto piano, basso
pren. plitev žep tasca vuota

2. superficiale:
plitva rana ferita superficiale
agr. plitvo oranje aratura superficiale

3. pren. vuoto, vano, frivolo, superficiale, piatto, banale, fiacco:
plitve besede parole frivole, vuote
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. plitvi relief bassorilievo
meteor. plitvo področje zračnega pritiska zona di bassa pressione atmosferica
navt. plitev čoln battana nareč.
plitva kotanja zana
plitva voda magra

podíći pòdīdēm, oni pòdīdū, podīdi, podídoh pȍdīde, podìšao podìšla
1. priti pod, stopiti pod: podišao sam pod drvo
2. pristopiti, približati se: pukovi podišli sa zapada, tukli su varoš; reka je bila podišla do pod same ograde oko bašta
3. spreleteti: podišli ga mravi (mravci, trnci) spreleteli so ga mravljinci: podidu vas žmarci od miline spreletela vas je zona od slasti, od blaženosti
4. ekspr. ukaniti koga: ali mu je podišao

podìlaziti -īm spreletavati: podilaze me žmarci spreletava me zona; podilazi me jeza lasje se mi ježijo

podróčje campo m , dominio m , terreno m , esfera f

področje dejavnosti campo m (ali esfera f) de actividades
interesno področje esfera de intereses
delovno področje campo de acción
široko področje dejavnosti un vasto campo de actividades
področje nizkega pritiska zona f de baja presión
strokovnjak na področju jedrske fizike autoridad f en (el terreno ali en el campo de) física nuclear

pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. coprire:
pokriti lonec coprire la pentola
pokrivati streho coprire la casa, il tetto
oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
pokriti s čepico imberrettare
pokriti s kapuco incappucciare
pokriti s plaščem ammantellare
pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
pokriti s perjem impiumare
pokriti z deskami tavolare
pokriti z dlakami impelare

2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle

3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
pokriti stroške coprire le spese
pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
hidr. pokriti potok tombinare il torrente
že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona

B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. coprirsi

2. pren. quadrare:
izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate

3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokriti se s skorjo aggrumarsi
pokriti se s tančico velarsi
pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi