Franja

hī̆c, haec, hō̆c, pron. demonstrativum prve osebe, ta, ta, to; le-ta, le-ta, le-to; tale, tale, tole. Pron. hi-c, hae-c, ho-c je sestavljen iz poudarjajoče part. hi in kazalne naslonke ce [gl. to besedo]. Pri sklonih, ki se končujejo na „s“, ta ce pogosto odpade, tako da brez razlike uporabljamo dvojne oblike huius in huiusce, hos, has in hosce, hasce. Nom. sg. se je prvotno glasil hĭce, haece, hōce [iz hodce, prim. illud, istud], po 3. stol. pred Kr. po odpadu samoglasnika „e“ nav. hĭc, haec, hōc [= hoce], po koncu 2. stol. pred Kr. [nam. hĭc] tudi hīc [= hice, obl. tvorjena po neutr. hoce]. Pred vprašalnim ne se je „e“ oslabil v „i“: hī̆cine, haecine, hōcine? tale, tale, tole? Pron. okrepljen z dem = ce [prim. i-dem]: hisdem diebus Pall., hisdem digressis, hisdem notos Amm. — Star. obl.: dat. sg. fem. hac: Ca.; nom. pl. masc. hīc: Enn., Pl., Varr., tudi hīsce: Pl., Ter., L.; nom. pl. fem. haec: Pl., Ter., Varr., Ci., Lucr., Cat., Tib.; okrajšan gen. pl. masc. hōrunc: Pl., Ter., fem. hārunc: Pl., Ter.; dat. in abl. pl. hibus: Pl. (to obliko navajata tudi Varr. in Char.); gen. sg. huius enozložen pri Pl.; dat. sg. nav. enozložen, redko (pri poznih pesnikih) dvozložen (npr. pri Sid.)Nasploh pomeni ta pron. to, kar je govorečemu krajevno, časovno ali po mišljenju (čutenju) najbližje (naspr. ille). Od tod

1. (krajevno) pogosto = tukajšnji, navzoči, prisotni, moj, naš, včasih = tu(kaj): hic M. Antonius Ci., hic Sex. Roscius Ci. = moj varovanec, bona huiusce Sex. Roscii Ci., hic locus Ci. kraj, kjer sem, — kjer smo, haec urbs Ci. naše, per hanc dextram … obtestor te S. pri svoji desnici; neutr. pl. haec „vse tukajšnje“ = tukajšnje razmere ali vesoljni svet ali rimsko mesto, rimska država: haec delere, haec vastare Ci. rim. mesto, omnes, qui haec ex minimis tanta fecerunt Ci. rim. državo, toda za Grka je haec = Grčija: L.; v pogovornem jeziku je hic homo = ego: huic homini (= mihi) parata erunt verbera Pl., hunc hominem (= me) H., si anum hanc audire voles, quae te … amo O. mene starko tu, tako tudi: tu si hic (= ego) sis, aliter sentias Ter., hi (= nos) cernimur Val. Fl.

2. (časovno)
a) = sedanji, današnji, naš: haec aetas, haec tempora, hic dies, hic status rerum, hi mores Ci., hac annonā Ci. ob sedanji draginji, in hac magnificentia L. ob sedanjem sijaju, quantum haec Niobe Niobe distabat ab illa O. sedanja od prejšnje; huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H.; pron., ki kaže na pravkar pretekli čas: per hos annos Ci. v zadnjih letih, hoc triduo vel quatriduo Ci. v zadnjih treh ali štirih dneh, ante hos sex menses Ph. pred (zadnjimi) šestimi meseci.
b) = ta (to), o komer (čemer) se ravno govori, ki se pravkar obravnava ali o komer (čemer) se ravno razpravlja, pričujoči (-a, -e): hic sapiens, de quo loquimur Ci., haec causa Ci., hic nobis orator ita confirmandus est Q. Nepot vedno imenuje glavno osebo posameznega življenjepisa hic = ta mož: hunc … historici laudibus extulerunt N., hunc Athenienses diu … desideraverunt N.; neutr. sg. subst.: quidquid ego huius feci Ter. vse, kar sem pri tej stvari storil.

3. hic v naspr. z ille
a) (kadar govorimo o dveh že imenovanih osebah ali stvareh, tako da pomeni ille bolj oddaljeno, prej imenovano osebo ali stvar, hic pa bližjo, pozneje omenjeno) ta, ta, to — oni, ona, ono: Caesar magnus habebatur et Cato; ille misericordiā clarus factus, huic severitas dignitatem addiderat S., ignavia corpus hebetat, labor firmat: illa maturam senectutem, hic longam adulescentiam reddit Cels.; redkeje kaže hic na prej imenovano osebo ali stvar in to le tedaj, če je ta (oseba ali stvar) govorečemu bližja po njegovem čutenju ali zanimanju (ne krajevno ali časovno): cave Catoni anteponas Socratem; huius (= Catonis) enim facta, illius (= Socratis) dicta laudantur Ci. ki mu je rojak Katon bližji kot Grk Sokrat, melior est certa pax quam sperata victoria; haec (pax) in tua, illa (victoria) in deorum manu est L. (ker je govorniku mir bolj pri srcu kot zmaga).
b) (brez povezave z dvema že omenjenima osebama ali stvarema) eden — drugi: homines diversissimis studiis ducuntur: hic honoribus petendis, ille divitiis quaerendis operam dat Ci.; pesn. in poklas. tudi hic — hic.

4. (kadar se nanaša na besede govorečega)
a) kaže na pravkar povedano = ta, ta, to: haec habui, de amicitia quae dicerem Ci. (ob koncu svojega spisa De amicitia), hi Catilinae proximi familiaresque sunt Ci.
b) kaže na to, kar sledi = tale, tale, tole, sledeči, naslednji: his verbis eum adlocutus est Ci., in hunc modum locutus est C., in quibus (litteris) haec fuisse scripta Thucydides memoriae prodidit: „Pausanias … tibi muneri misit“ N., pax convenit his condicionibus, res hoc modo (takole) facta est L., illa … his est resecuta rogantem: „quisquis es, ignoscas“. O.

5. = tak, takšen: his legibus Pl., hac iuventute Ci. ep., his praesertim moribus Ci., non hos quaesitum in usūs V., non his iuventus orta parentibus H. od tako slabih, lectos … miserat infelix non haec ad proelia Thybris Val. Fl., in hoc caenum, in has sordes abici Plin. iun.; tako tudi (krepkeje kot is) kaže na nekaj določenega, opredeljenega: quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ci.

6. neutr. sg. hoc
a) = toliko, le toliko: hoc dico, hoc certum est ali constat Ci.
b) s partitivnim gen.: quid hoc morbi est? Ter. kakšna bolezen je to? hoc aetatis Pl. ali hoc aevi Plin. iun. ta doba, ta vek, in hoc aevi O. ali ad hoc aevi Plin. do sedanjega časa, do sedanjosti, hoc honoris suscipere Ci. ep. to stopnjo časti, hoc litterarum ali litterularum Ci. ep. to borno pismo, pisemce, hoc commodi est, quod … Ci. pri tem je to dobro, da … , hoc mihi iuris … dabis H. to, kar je prav; to, kar zahtevam (si prisvajam) kot svojo pravico, hoc mentis, hoc incommodi Q.
c) hoc est to je, to se pravi (ob razlagi kakega prejšnjega pojma): Q., Plin. iun., Suet., honor amplissimus, hoc est consulatus Ci., nos, hoc est populus Romanus S., frugi, quod sit satis, hoc est, ut vitale putes H., hoc est, hoc erat tudi kot izraz jeze, nejevolje: hoc est patrem esse Ter., hoc illud, germana, fuit? V., hoc erat, … melius quod scribere possem H., hoc erat in primis quod me gaudere iubebas Pr.
č) kaže na kako sledečo razlago (inf., ACI, kak relat., vprašalni, kavzalni, finalni ali kondicionalni stavek): hoc maxime laudabile est, semper aliquid pro re publica facere Ci., hoc intellego, omnium ora in me conversa esse Ci., una in convivio erat hic, quem dico, Rhodius adulescentulus Ter., his libris tribus, quos de natura deorum scripsimus Ci., hi erunt fere, qui … putabunt N., hoc … est, quod ille it ad cenam cottidie Pl., ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo Q., hoc efficiebat, quod mariti minores erant Plin. iun., hoc fieri potest, si coeperimus Q., hoc nempe intentio tua, ut libertatem revoces Plin. iun., hoc scilicet, ne suspectus his foret Vell.
d) kot abl. mensurae pri komp. (krepkejši kot eo) tem: de quo hoc plura referemus, quod obscuriora sunt eius gesta N.; quo — hoc čim — tem: Ci., C. idr.Posamične adv. obl.

I. hāc (abl. sg. fem., sc. parte ali viā, prim. quā) na tej strani, s te strani, na tem mestu, tu, tukaj, tod: Kom., Ci. idr., hac copias traduxit N., hac iter est V., hac iter superis est ad tecta Tonantis O.; v soodnosnosti: quaque (= et qua) impetus egit, hac sine lege ruunt O., hac hac pergam, qua via longum compensat iter Sen. tr.; v naspr.: hac atque illac Ter. tu in tam = povsod, nunc hac iuvenem, nunc circumfunditur illac O. tu — tam; ret. hac — hac (= hac illac): Plin. iun. hac fugerent Grai, … hac Phryges V., hac Amor hac Liber Pr., hac atque hac Aug. — v sklopu (ixpt.)

1. hāc-propter zato, zaradi tega: Varr.

2. hāc-tenus
a) (krajevno) do sem, do tod, tako daleč: hactenus est tutum O., h. Euxini pars est Romana sinistri O.; v tmezi: hac Troiana tenus fuerit Fortuna secuta V., hac dominum tenus est illa secuta suum O.
b) (časovno) doslej, do te dobe: Fl. idr. poklasični pisci hactenus, Acca soror, potui; nunc volnus acerbum (me) conficit V., h. quietae utrimque stationes fuere; postquam … L., h. comitem fratri se dedit, inde … Seriphon deserit O., h. Nero flagitiis … velamenta quaesivit T.
c) metaf. a) do te točke, do sem (ob koncu govora); z glag. dicendi: hactenus de amicitia … dixi Ci., h. Attico vivo edita (haec) a nobis sunt N., quod h. ostendisse satis est Q.; pa tudi brez glagola (elipt.), ki deloma sklepa govor: sed de hoc quidem h. Ci. toliko, zadosti, sed haec h. Ci. idr., h. Aeacides, vocem gravis hasta secuta est O., h. Trogus Plin.; v tmezi: hac Arethusa tenus O.; ki deloma vodi k novemu predmetu: sed haec h.; nunc ad ostenta veniamus Ci., de malorum opinione h.; videamus nunc de bonorum Ci., h. arvorum cultūs et sidera caeli (cecini), nunc te, Bacche, canam V., h. in occidentem Germaniam novimus; in septentrionem ingenti flexu recedit T.; z mox: Col. ali iam: Plin. b) (ki omejuje stopnjo, mero) do te mere, le to, le toliko (večinoma s si, quod, quoad, ut, ne idr.): hactenus indulsisse iuvat V., servus h. paret T., h. Vitellius voluerat T., h. reprehendet, si qui volet, non amplius Ci., patrem familiae h. ago, quod percurro Plin. iun., h. manu servi usus, ut inmotum pugionem extolleret T., h. addito discrimine, ne auctor dubitaretur T., interficere constituit (Agrippinam), h. consultans, veneno an ferro vel qua alia vi T.

II. hīc, starejše heic (iz *hei-ce), hīce (loc. sg. neutr.)

1. (krajevno) tu, tule, tukaj(le), na tem kraju (mestu), tukaj pri nas: Kom. idr. hic cum essem in urbe ac domi Ci., video hic in senatu esse quosdam Ci., si haec apud Scythas dicerem, non hic in tanta multitudine civium Romanorum Ci., hic (sc. Athenis) ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset carissimus N.; z gen.: hic viciniae, hic proxumae viciniae Kom. tukaj v bližini, prav blizu tukaj; podvojeni adv.: hic, hic sunt in nostro numero Ci.; z naspr.: hic — illic tu — tam, na enem kraju — na drugem: Ter., V., Q.; tudi asindet.: hic, illic, ubi mors deprenderat, exhalantes O. tu(kaj) in tam(kaj).

2. (časovno) nato, potem, zdaj pa: Ter., hic iste Sthenium citari iubet Ci., hic illi flentes rogare coeperunt Ci., hic … Lacedaemonii legatos Athenas miserunt N., hic cum crebri afferrent nuntii … , Miltiades hortatus est pontis custodes N., hic regina … poposcit … pateram V., hic Postumius accensus irā … ait L., hic mulier erubuit merito Q.

3. metaf. pri tem, tedaj, potemtakem, pri tej priložnosti, ob takih okoliščinah, poseb. v vprašanjih začudenja ali tudi koncesivno = pri vsem tem, navkljub temu, in vendar: hic mihi quisquam pacis commoda commemorat Ci., hic tu me etiam gloriari vetas Ci. če hoče kdo izreči svojo nejevoljo, grajo o tem, kar so drugi govorili ali storili = in zdaj, in tu: hic lictor Cornelius occiditur Ci., hic quaerat quispiam Ci., tu, Verres, hic quod moliare, non habes Ci., hic iam plura non dicam Ci., hic nos dubitatis tantam inuriam vindicare? Ci., hic tu tabulas desideras … ? Ci., hic, quantum in bello fortuna possit, cognitum est N., hic vero nulla munitio est, quae perterritos recipiat C., hic mihi quisquam … misericordiam nominat S.

III. hinc.

1. (krajevno) od tod, s tega kraja, — mesta, iz te pokrajine, kjer je govoreči: Kom., Q., Val. Fl., Suet. idr. cum hinc egressi sunt Ci., via, quae h. est in Indiam Ci., Calones in proximum tumulum procurrunt. Hinc celeriter deiecti se in signa … coniciunt C., hinc (= ex vinculis) se expedivit N., qua pateat h. exitus L.; occ. od tod = s tega sveta: Aug., hinc a nobis profecti in caelum Ci.; v sl. hinc (kakor tudi njegovo naspr. illinc, inde) pogosto na vprašanje kje? (nam. odkod?) = tu(kaj), na tej strani: intellegitis hinc veritatem resistere Ci., h. stare Lucan., urbs hinc Toronaico, hinc Macedonico saepta mari L. na tej — na oni strani, na obeh straneh, hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., hinc atque hinc vastae rupes … minantur V. tukaj in tamkaj, na obeh straneh, hinc pudicitia pugnat, illinc stuprum Ci., multis hinc atque illinc vulneribus acceptis L.; tako tudi: hinc et hinc Mart., hinc et illinc Pl., hinc vel illinc T., hinc — inde T., Plin. iun., Suet., inde et hinc T., hinc et inde Mart., Suet., inde — hinc Q., hinc indeque Amm., hinc — hinc — inde T.

2. (časovno) odslej, od zdaj, od takrat: quisquis es, amissos hinc iam obliviscere Graios V., hinc consules coepere creari Eutr.; hinc (nam. abhinc) izza, pred: quam si hinc ducentos annos fuerim mortuus Pl.; occ. nato, potem, zatem: hinc ferro accingor rursus V., hinc toto praeceps se corpore misit in undas V., hinc alios … pavet … luctus Val. Fl., hinc volucrum naturae dicentur Plin., sacra hinc et immolationes T., Suetonius hinc Paulinus biennio prosperas res habuit T., orsus hinc a pietatis ostentatione Suet.

3. metaf.
a) od tod (označuje začetek): hinc canere incipiam V., hinc iam incipiam Q., iam hinc ergo nobis inchoanda est pars Q.
b) od tod = od tega človeka: iam hinc scibo, ubi siet Ter., vel hilarissumum convivam hinc indidem expromam tibi Pl. od prav tistega človeka = od mene.
c) partitivno od tod = od te stvari (proč): licet hinc quantum cuique videbitur circumcidat atque amputet Ci.
č) od tod (pomeni izvor, povod, vzrok, posledico), zato, zaradi tega: hinc illae pecuniae redundarunt Ci., hinc in Ligarium crimen oritur Ci., hinc sicae, hinc venena, hinc falsa testamenta nascuntur Ci., hinc omnes intellegere potuerunt Ci., hinc illae sollicitudines, hinc illae quaestiones sunt Ci., hinc accidit dubitatio Q., omnium bellorum initium et causam hinc sumpsit Suet.; brez glag.: hinc totum odium, hinc omnis offensio Ci., hinc apud Atheniensīs magnae discordiae Ci.; preg.: hinc illae lacrimae Ter.

IV. hōc, klas. (pri Ci. in C.) le hūc,

1. sem, tu sem, semkaj: nunc hoc animum advortite ambo Pl., hoc tunc ignipotens caelo descendit ab alto V., spectatumne hoc venimus? L., vincentes hoc pervenistis L., et hoc et illoc Petr., succede huc Pl., procede tu huc Ter., accede huc ad me Ter., huc homines veniebant Ci., huc longius est digressa oratio mea Ci., huc (= domum) ut rediit N., huc ex ephoris quidam descenderunt N., huc eodem profectus est Phocion N., huc consul … praesidium inposuit S., huc … caementa demittit redemptor H., huc illuc volvens oculos V. sem in tja, huc atque illuc signa moveri … videtis L. sem(kaj) in tjâkaj), na to in na ono stran; v tem pomenu tudi: huc et illuc Ci., huc illucque Plin., (pesn.) huc atque huc V., huc et huc H.; podobno: tum huc, tum illuc Ci. ali nunc huc, nunc illuc V. zdaj sem, zdaj tja, huc illucve Cels. sem ali tja; prolept. pri glag. mirovanja: huc ades V. pridi sem k meni, quare huc adsim O. zakaj (sem semkaj prišel in) sem tu.

2. metaf. semkaj, k temu, za to, v ta namen: renumeret dotem huc Ter., omnia … verba huc redeunt Ter. letijo, merijo na to, huc evasit Ter. prišel je na to, huc accedit timor Ci. temu se pridruži še strah, opus est huc limatulo … tuo iudicio Ci., adde huc fontium gelidas perennitates Ci., multa huc minora navigia addunt C., adde huc populationem agrorum L., huc natas adice septem O., igitur huc intendit T. si je to zamislil; huc določen s stavki: rem huc deduxi, ut … pugnare possetis Ci., res huc erat deducta, ut … C., adde huc, quod mercem sine fucis gestat H., quod autem posui … , huc pertinet, ut … Q., huc flexit, ut Tiberium … impelleret T.; occ. do te stopnje (mere), tako daleč: huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; z gen.: huc malorum ventum est Cu. tako daleč v, huc arrogantiae venerat, ut legatos ad Tiberium mitteret T. toliko si je drznil, huc confidentiae venisse T. tako daleč v … Vprašalno hūci-ne? do sem? do tod? do tega? tako daleč? (prim. hī̆cine): hucine tandem haec omnia reciderunt? Ci., hucine, Micipsa pater, beneficia tua evasere, ut … ? S.; z gen.: hucine rerum venimus? Pers.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

incendie [ɛ̃sɑ̃di] masculin požar, (velik) ogenj; figuré vstaja, upor

incendie volontaire požig
incendie de forêt gozdni požar
assurance féminin contre l'incendie zavarovanje proti požaru
bouche féminin d'incendie hidrant
échelle féminin d'incendie požarna lestev
extincteur masculin d'incendie gasilni aparat
lieu masculin d'incendie mesto požara, pogorišče
piquet masculin d'incendie požarni stražar
pompe féminin à incendie gasilna brizgalna
service masculin d'incendie požarna obramba
il suffit d'une étincelle pour allumer un incendie (proverbe) majhen vzrok, velik učinek

incompatibility [ínkəmpætəbíliti] samostalnik
nezdružljivost (with s)
nestrpljivost; protislovnost, protislovje, nasprotje

ameriško, pravno incompatibility of temperament nepremagljiv odpor (vzrok za ločitev)

in-cūsō, tudi incūssō -āre -āvī -ātum (in, causa) (ob)dolžiti, tožiti, pritožiti (pritoževati) se, z očitki obkladati ali napadati, očitati, grajati, (p)okarati: Ter., Q., Stat., Val. Fl., quem non incusavi hominumque deorumque? V., i. iniurias Romanorum L., i. duritiam operum T. pritoževati se, tožiti o … , quis vestrum factum hoc incusat? O., in Blaesum multa foedaque i. T.; na vprašanje zaradi česa?: eum ob defectionem L.; predklas. in poklas. (analogno glag. accūsāre z gen.): i. aliquem probri Pl., eum incusare superbiae T.; vzrok se izraža tudi s povednim stavkom (ACI): L., T., v pass. z NCI: Amm., incusabatur facile toleraturus exilium T.; s kavzalnim stavkom (s quod): C., Plin. iun.; v relat. obl.: multa se incusat, qui non acceperit Aenean V. — Pt. pf. incūsātus 3 (o)grajan, obtožen, okaran, obdolžen; tisti, ki se mu kaj očita: Col., Plin.

ineptus 3, adv. -ē (in, aptus)

1. neraben: quicquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavije v umazan papir.

2. metaf.
a) neprimeren, nepristojen, nespodoben, neslan: Q., Val. Max., lenitas Ter., causa Ter. nezadosten vzrok, illa concedis inepta esse Ci., ioca, sententiae Ci., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., risu inepto res ineptior nullast Cat., lusus O., labor Plin. iun.
b) (o ljudeh) neumen, nespameten, bedast, omejen, šutast: Ter., H., Q., Suet., Heraclides homo ineptus et, loquax Ci., qui in aliquo genere aut inconcinnus aut multus est, is ineptus esse dicitur Ci., quem nos ineptum vocamus, is mihi ab hoc videtur nomen habere ductum, quod non sit aptus Ci.; kot subst. ineptus -i, m neumnež, bedak: age, inepte Ter., inepti et stulti Ci.; poseb. pl. ineptī Ci. = ljudje, ki v vsem pretiravajo, ljudje izprijenega okusa, pedanti, štuleži; inepta -ae, f neumnica: eho, inepta Ter., inepte disserere, dicere Ci., quis fautor ... tam inepte est H. na tako neumen način, inepte moliri H., Pl., Suet., ineptius Lact., ineptissime Pl., Lact.

īn-ferō, īnferre, intulī, illātum

1. (pri)nesti, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), vreči kam, v (na) kaj, k čemu: aliquid in ignem C., scalas ad moenia L. prisloniti, eum in equum C. na konja posaditi, in scopulum L. gnati, in urbem L.; pozneje z dat.: corpus tabernaculo Cu., Prometheus ignem gentibus intulit H. je prinesel na svet, fontes urbi inf. T. v mesto napeljati, ignes Ci. ali incendia tectis Sil. zažgati, tectis faces Val. Fl., spolia templo L., semina arvis i. T., classes Oceano Lucan., lintea fluctibus Val. Fl., barbaris hiemem suam Plin. iun., socios moenibus Val. Fl., effigiem latrinae Suet., sideribus imperatorem Plin. iun. v nebo povzdigniti.

2. occ.
a) (orožje in bojna znamenja) med (zoper) sovražnika nesti = iti (z vojsko) na(d) sovražnika, napasti (napadati) ga, prije(ma)ti ga: cum Hirtius ipse aquilam quartae legionis inferret Ci., ille furens signa a Brundisio inferebat Ci. je napadal, tunc illud vexillum Campaniae coloniae (dat.) inferetur Ci., inf. patriae signa Ci. ali signa in hostem C. ali signa hostibus Auct. b. Afr. ali signa adversus inf., signa contra aliquem inf. L. ali arma Italiae inf. N. z vojsko iti na(d) koga, vojno začeti proti komu, signa ad moenia ali signa vallo inf. L. napasti, bellum inf. alicui N., Ci. ali contra aliquem Ci. ali bella inf. alicui Ci., Iust., Suet., Val. Fl. z vojsko iti (vzdigniti se) na(d) koga, vojno (vojne) zače(nja)ti s kom, alicui pugnam inf. L. boj pričeti s kom, falcatos axes Val. Fl., membra in turmas Sil.; od tod manūs inferre alicui ali in aliquem Ci. lotiti se koga, prijeti, popasti ga, ipsum sibi manūs intulisse Suet. da se je sam usmrtil.
b) (mrliča v grob) položiti (polagati), pokopa(va)ti: eum monumentis maiorum Cu., sepulcrum, quo Sulpicius inferatur Ci., corpus eodem inf. N., ne quis alienum inferat (sc. sepulcro) Ci., reliquias tumulis Iust., Suet.
c) (darove na žrtvenik) položiti (polagati), žrtvovati, darovati (prim. inferiae): inferimus spumantia cymbia lacte V., honores Anchisae inf. V., piacula manibus O. Lucan.
č) refl. in med. (sebe kam nesti), iti, hiteti, planiti, pognati (poganjati) (se) kam; refl.: quo se Catilina inferebat Ci., se per medios V., se in contionem L., se in urbem, in templum Ci., ne quis se in vitae discrimen (in periculum) inferret Ci., se stantibus vobis (dat.) intulerunt L. so planili na ..., lucus, quo se persaepe inferebat L. je zahajal, se foribus V., se flammae Vell., se carinae, se penetralibus Val. Fl., se vallo Sil., equus se campo inf. V., se ipse inferebat Ci. je prihajal nenaprošen, se intulerant Etrusci L., inferens se ferociter hostis L., videri ignavum, ut se inferat Pl. kako koraka, ut magnifice infert sese Pl., adeo concitato inpetu inferrese, ut ... L.; metaf.: se alicui inferre siliti (vsiljevati) se komu, L., Gell., se inferre bahati se: Pl.; med.: inferuntur Galli in M. Fonteium Ci., in ignes medios equo illatus L., flumen mari Hadriatico infertur L., inferri in urbem L.; refl. pojem opisan: turbatis acriter pedem inferre coeperunt L., Cu. so planili na ..., qua iuvenis gressūs inferret V., hostibus gradum inferre L. korakati proti ..., pedem inf. in aedes Pl., nostro limine intulit pedes Pr. je prekoračil naš prag.

3. metaf.
a) račune vpisati, v račun vzeti, ((po)staviti), zaračuna(va)ti: Fl., falsas rationes inferre et in tabulas referre (vknjižiti) solent Ci., sumptum civibus Ci., pecuniam aerario Plin. iun., in rationes Icti. ali rationibus Col. rationibus inferri Suet. vračunan biti.
b) prispevati, v blagajno vplač(ev)ati: vicesimam Plin. iun., tributum alicui Col.
c) na mizo (po)staviti: Vulg., lancem, mensam secundam Plin.
č) (šege, običaje idr.) uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: peregrinos mores Iuv., nefas Cu., inferri Cu. ženitve z barbari, studium in urbem Suet., Q.; od tod: Latio Dardaniam Sil.
d) (močna čustva, afekte) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti s čim: terrorem in exercitum Cu., terrorem vobis Ci., cui belli metus inferebatur Ci., alicui spem C., misericordiam Ci., moram ali cunctationem C. muditi ali obotavljati se, desperationem Iust.
e) (kaj slabega) komu prizade(va)ti, povzročiti (povzročati), storiti: hostibus inferre vulnera C. rane zadati (vsekati), vim patriae Ci. silo storiti domovini, nasilno nastopiti (nastopati) proti domovini, supplicia hostium urbibus Ci., optimis civibus periculum Ci. v nevarnost (pogibel, pogubo) spraviti (spravljati), alicui mortem Ci. ali necem Ci., Suet. zadati, mors iisdem inlata Ci., labem integris Ci., multis iniurias Ci., aliis crimen Ci. (ob)dolžiti, facinus in fortunas suas Ci., certamen alicui L. prepir začeti s kom, turpidines Ci. (o)sramotiti, stuprum Suet. oskruniti, morsus alicui O., Fl. gristi koga, cladem L. poraziti, metum, hostibus terrorem L., ictum venis T., mala in domūs N., litem in aliquem Ci. ali alicui Sen. ph. koga v pravdo zaplesti.
f) (v govoru kaj) navesti (navajati), omeniti (omenjati): in re severa delicatum inferre sermonem Ci., mentionem alicuius rei L., Cu. omeniti, causam C. kot vzrok navesti; prim.: lupus ... iurgii causam intulit Ph. je izvil prepir iz trte.
g) skleniti (sklepati), izvesti (izvajati), zaključiti, soditi iz česa: Q., aliud enim, quam cogebatur, illatum est Ci.

insuccès [ɛ̃süksɛ] masculin neuspeh, spodlet

son insuccès est dûà sa paresse vzrok njegovega neuspeha je njegova lenoba

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

Ĭolē -ēs, f (Ἰόλη) Jóla, hči ojhalijskega kralja Evrita. Ta je obljubil Jolo tistemu, ki ga bo premagal v streljanju z lokom. Čeprav je Herakles zmagal, mu Evrit ni hotel dati svoje hčere za ženo. Herakles je zato razdejal Ojhalijo in ujel Jolo. Dejanejrina ljubosumnost na Jolo je bila vzrok junakove smrti. Po Heraklovi smrti se je Jola omožila z njegovim sinom Hilom: O., Hyg.

īra -ae, f (star. [prvotna] obl. eira [Pl.], nam. *eisa; prim. gr. ἱερός, dor. ἱαρός močen, svet, gr. ἰαίνω iz gr. *ἰσάνjω osvežim, krepčam, gr. οἶστρος togota) jeza, huda, maščevalna jeza, ihta, gnev, srd, razsrjenost, ogorčenost, maščevanje, maščevalnost, občutljivost: ira furor brevis est H., nunc meum cor cumulatur irā Enn. kipi od jeze, prekipeva v jezi, hic irā dementiāque inflammatus (incensus) manus non abstinebit Ci., aliquid per iram facere Ci. v jezi, iis est Mezentius irae V. ga sovražijo, ga mrzijo, jim je mrzek, iram evomere in aliquem Ter. jezo stres(a)ti nad kom, irae indulgere L., iram concire Ter., concitare O., iras commodare Stat., movere L., commovere O., addere, diffundere O., ponere H., acuere, exercere, aggerare V., coquere Sil., induere Sil., excitare V., Amm., differre Aur., ira intercedit inter eas Ter., irae moderari H., iram doloremque renovare Cu.; z objektnim gen.: ira fugae, praedae amissae, dictatoris creati L. jeza zaradi … , domini interfecti L., provinciae ereptae L., quaestionis L.; in (adversus) z acc.: ira in (adversus) Romanos L.; atrib.: plenus suarum, plenus paternarum irarum L. jezen nase, jezen na svojega očeta; s subjektnim gen.: eos Martis vis perculit, non ira victoris Ci., deorum ira iis iniecit hanc amentiam Ci., via ventorum Sil. Pogosto pl. = sg.: deorum iras subire Ci., irae caelestes L., irarum effundit habenas V. ni brzdal svoje jeze, irarum ardor Ci., iras lenire L., dum irae leniunt Pl. odleže; meton.: dic aliquam, quae te mutaverit, iram O. vzrok jeze.

iūstus 3, adv. -ē (prvotno iovestos iz iovos, iovesis, stare oblike za iūs, kakor fūnestus, scelestus iz fūnus, scelus, prim. ius 2; iustus iz iovestus po sinkopi) pravičen, in sicer

1. (subjektivno) pravičen, pošten, ki prav(ično) misli, pravomiseln, prav(ično) misleč: Pompeius, vir iustissimus Ci., iustissimus iudex Ci., homo fortis, iustus, severus Ci., iustus in socios Ci., iuste et legitime imperare Ci., quanto id hominum consuetudine facilius fieri potuerit et iustius? Ci.; subst. iūstus -ī, m pravičnik: H., O., Eccl., Aristides iustus appellatus est N. Aristidu so nadeli vzdevek „pravičnik“.

2. (objektivno) praven, pravden, soden, pravičen, postaven, zakonit: ei ante iniusta poena luenda est quam iusta repetenda Ci., iusta uxor (mater familias) Ci., L., vita multis iustis suppliciis erepta Ci., iusto cum imperio in provinciam venit Ci., si causa iusta est Ci., iustum bellum Ci., imperium C., matrimonium Suet., liberi Icti. iz zakonite zakonske zveze, hostis Ci. ki ima pravico vojskovati se; subst. iūstum -ī, n pravo, pravica: iustum colere Ci., quam multa, iusta iniusta (bodisi pravo ali nepravo) fiunt moribus Ter.

3. metaf.
a) pravičen = utemeljen, z razlogi (vzroki) dobro podkrepljen (podstavljen), dobro utrjen, tehten, obstojen, zadosten: triumphus Ci. zaslužen, honores Ci., preces O., T., lacrimae O.; zlasti pri abstr. subst.: querimonia, odium, dolor, iracundia Ci., dat tibi iustam excusationem Ci., iustus timor Hirt., ira O., metus Ulp. (Dig.); pogosto iusta causa Ci., Ulp. utemeljen vzrok, npr. coniungendae necessitudinis Ci., iuste timere O. po pravici, upravičeno, lacrimae tam iuste cadentes Sen. ph., tanto reprehendi iustius illis H., at hoc ipsum, inquies, inique facis; immo iustissime Ci., ut in hunc transferri iustissime possit Q., ii qui iustissime in utero sunt Gell. popolnoma ob pravem času.
b) pravilen, pravi, reden: altitudo C., iustum iter conficere Ci., iustos annos peragere O., proelium L., iusta ac recta acies L., victoria Ci., numerus L., exercitus L. polnoštevilna, arma L., reditus T., amnis L., eloquentia Ci., volumina Vell., iusto iure L. po vsej pravici, z vso pravico; v abl. n. subst.: ulterius (plus) iusto O., H. več kakor je prav, čez mero = gravius iusto (dolere) O., H., Val. Max., Sen. ph., longior iusto O., praeter iustum Lucr. preveč.

4. subst. iūsta -ōrum, n kar se spodobi, kar komu gre, dolžnost, pravi (pristoječi) običaji, pravi obredi, prave slovesnosti (svečanosti), pravo stanje: servis iusta praebere Ci., omnia iusta solvere Ci. izpolniti, iusta tua Ter. pravica, nisi omnia iusta perceperit (vitis), ad ultimam redigitur maciem Col., iusta militaria L., ludorum Ci., omnia iusta perficere L., iusta piae dare debita terrae Pr. dolžni dar, darilo; zlasti o pogrebnem slavju: iustis funebribus confectis L., iusta exsequiarum Ci., illi more regio iusta magnifice fecerant S., iusta solvere funeri paterno Ci., iusta fratri persolvere Cu., iusta peragere Plin., ad praestanda ei iusta omnes esse coituros Cu., avis positis iusta ferre (dare) O.

izbruh samostalnik
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanásAvstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütésZ rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörésZadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, rohamMajhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.

5. (o bolezni) ▸ kitörésZdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.

6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak.

izhaja|ti¹ (-m) iziti

1.
izhajati iz kot možen sklep: hervorgehen aus
(slediti iz) folgen aus (tega folgen daraus)

2.
izhajati iz/od (imeti za izhodišče) ausgehen von, seinen Ausgang nehmen von/aus

3.
izhajati iz (izvirati) po poreklu: stammen aus, abstammen von
krajevno: herkommen; figurativno po tradiciji: herkommen von

4.
izhajati iz (imeti vzrok) herrühren von/aus

izsiljevánje (-a) n

1. estorsione, ricatto

2. uso della forza:
vzrok nesreče je bilo izsiljevanje prednosti l'incidente è stato provocato da un sorpasso forzato

komet samostalnik
1. (nebesno telo) ▸ üstökösRep kometa je sled majhnih prašnih delcev. ▸ Az üstökös csóvája apró porszemcsékből álló csík.Padec kometa naj bi bil tudi glavni vzrok za izumrtje dinozavrov pred 65 milijoni let. ▸ Egy üstökös lezuhanását tartják a dinoszauruszok 65 millió évvel ezelőtti kihalása fő okának is.Povezane iztočnice: Halleyjev komet

2. (o nenadnem uspehu) ▸ üstökösDecembra lani je na belih strminah zablestela kot komet. ▸ Tavaly decemberben üstökösként ragyogott a hóborította fehér lejtőkön.Nov komet na nebu internetnih programov, Skype, ki omogoča enostavno in brezplačno internetno telefonijo, je vsak dan bolj priljubljen. ▸ A Skype, az új üstökös az internetes szoftverek egén, amely egyszerűvé és ingyenessé teszi az internetes telefonálást, napról napra népszerűbb.

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

lacrima (napačno pisano tudi lachrima in lachryma, stlat. in predklas. lacruma, dacruma, dacrima) -ae, f (indoev. kor. *dakru; prim. gr. δάκρυ, δάκρυον, δάκρυμα = got. tagr = stvnem. zakar = nem. Zähre solza; v klas. in poklas. lat. je obveljala sab., po ljudski etim. na lacer naslonjena obl. lacrima (s sab. l nam. d))

1. solza: lacrumas haec mihi, quom video, eliciunt Pl., prae laetitia lacrumae prosiliunt mihi Pl., homini ilico lacrumae cadunt quasi puero gaudio Ter., vide hunc, meae in quem lacrumae guttatim cadunt Enn. ap. Non., lacrimas siccare cadentes Pr., miseret lacrimarum, luctuum, orbitudinis Acc. ap. Non., lacrumis cum multis Naev. ap. Serv. ali multis cum lacrimis Ci. ep., C. ves v solzah, silno solzeč se, debilitor lacrimis Ci. solze mi silijo na oči, sili me k joku, neque enim prae lacrimis (do solz ganjen) iam loqui possum et hic se lacrimis defendi vetat Ci., tenere lacrimas non posse Ci., consumptis lacrimis inflixus haeret animi dolor Ci. četudi so mi solze usahnile, lacrimas pro aliquo multas et saepe profudisse Ci., lacrimas gaudio videtur profudisse Auct. b. Alx., lacrimas in alicuius acerbitatibus effundere Ci., lacrimas effundere salsas Lucr., effusae genis lacrimae V., lacrimis gaudio effusis L., in lacrimas effusus senatus T., orbitatis dolorem non in lacrimas effundere Iust., lacrimas fundere V., Aug., lacrimis oculos (gr. acc.) suffusa nitentes V., ire in lacrimas V. (za)solziti se, (za)jokati, lacrimis obortis V., Cu., plebi manare gaudio lacrimae L., licet illi plurima manet lacrima H., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., manantibus prae gaudio lacrimis Cu., lacrimis indulgere O., lacrimas dare O. solziti se, jokati, toda: lacrimam (lacrimas) dare alicui O. solzo (solze) posvetiti (posveč(ev)ati) komu, lacrimae per ora non sua fluxerunt O., invito et repugnanti lacrimae fluunt Hier., lacrimae per ora volvuntur V., Hier. solze lijejo, teko, se udirajo, militum conspectu eius elicitae gaudio lacrimae Vell., paternis flecti lacrimis Sen. rh., ego illi fortasse lacrimas movebo Sen. ph. morda ga pripravim do joka, spravim v jok, lacrimas commovere Cu. ali concitare Q., vix lacrimis abstinere Cu., diu cohibitae lacrimae prorumpunt Plin. iun., lacrimae verae in (naspr.) simulatae L., debitae L., iustae O., tam iustae cadentes Sen. ph.; z objektnim gen. (o kom ali čem, zaradi koga ali česa): lacrimas dilectae pelle Creusae V., sunt lacrimae rerum (o nesreči ali trpljenju drugih) V., hinc illae lacrumae, haec illast misericordia Ter. (Andria 126) o očetu, ki nenadoma ugotovi vzrok sinove žalosti; od tod preg. (o nenadoma ugotovljenem vzroku česa): hinc illae lacrimae Ci., H. od tod nevolja, „v tem grmu tiči zajec“, tako tudi: inde irae et lacrimae Iuv.

2. metaf.
a) kaplja moškega semena: Luc.
b) kaplja tekočine (soka, smole), cedeče se iz dreves in rastlin: turis lacrimae C., Heliadum lacrimae O. jantar, narcissi lacrima V., lacrima medica panacis Col., lacrima vitium Plin. trtna solza, lacrimae arborum Plin.

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

making [méikiŋ] samostalnik
izdelava, izdelek, izdelovanje; sestava, ustroj
množina zaslužek
množina bistvene lastnosti
množina vse surovine in dodatki potrebni za kaj

to be in the making biti v delu
a making of bread peka kruha
to be the making of biti vzrok uspeha
misfortune was the making of him nesreča ga je napravila za moža
to have the makings of imeti vse lastnosti potrebne za kaj