Franja

cvetlíčen flower

cvetlíčna gred(ic)a flowerbed
cvetlíčni lonček flowerpot
cvetlíčna razstava flower show
cvetlíčni vrt flower garden

cvetličn|i (-a, -o) Blumen- (aranžma das Blumenarrangement, lonček der Blumentopf, obrobek die Blumenrabatte, vrt der Blumengarten, vzorec das Blumenmuster, greda das Blumenbeet, tihožitje das Blumenstück, korito der Blumenkasten)

češnjev [é] (-a, -o) (češnjeve barve) kirschfarben, kirschrot; Kirsch- (cvet die Kirschblüte, kolač der Kirschkuchen, les das Kirschholz/Kirschbaumholz, liker der Kirschlikör, list das Kirschblatt, sok der Kirschsaft, vrt der Kirschgarten, koščica der Kirschkern, marmelada die Kirschmarmelade, torta die Kirschtorte, vejica der Kirschzweig)
češnjevo žganje der Kirsch

čéšnjev cherry

čéšnjev les cherry wood
čéšnjev liker cherry brandy
čéšnjeva koščica cherry stone
čéšnjev sok cherry juice
čéšnjeva voda kirsch
čéšnjev vrt cherry garden
čéšnjev zavitek cherry pie

čéšnjev de cerisier, de cerise(s)

češnjev cvet fleur ženski spol de cerisier
češnjev kolač tarte ženski spol aux cerises
češnjev vrt cerisaie ženski spol

čèšnjev

češnjev cvet flor f de cerezo
češnjev kolač tarta f de cereza (ali de guindas)
češnjev vrt cerezal m

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.

fiera ženski spol zver

casa de fieras živalski vrt

fiorire v. intr. (pres. fiorisco)

1. cveteti, biti v cvetju:
il giardino fiorisce vrt je v cvetju

2. pren. cveteti, uspevati:
nell'Italia rinascimentale fiorirono le arti e i commerci v renesančni Italiji sta cveteli umetnost in trgovina

3. pren. zasloveti:
Dante fiorì alla fine del Medioevo Dante je zaslovel ob koncu srednjega veka

4. plesneti, oksidirati:
il vino fiorisce vino ima kan
il rame fiorisce baker oksidira
i muri fioriscono zidovi plesnijo

fiorito agg.

1. cveten, cvetoč, razcvetel, v cvetju:
giardino fiorito cvetoč vrt

2. poln:
un tema fiorito di errori di ortografia spis, poln pravopisnih napak

3. pren. izbran, odličen:
conversazione fiorita izbran pogovor

4. pren. okrašen, nališpan:
stile fiorito okrašen slog, cvetlični slog
gotico fiorito umet. cvetna gotika

5. pren. cvetoč, srečen

flōrālia -ium, n (flōs) cvetličnjak (vrt): Varr.

gostilnišk|i (-a, -o) Gasthaus-, Wirtshaus-, Wirts- (vrt der Wirtsgarten, soba die Wirtsstube)
gostilniška politika die Stammtischpolitik
zaviti v gostilniško einkehren

grajsk|i (-a, -o) [Schloß] Schloss-, Burg- (gospod der [Schloßherr] Schlossherr, hrib der [Schloßberg] Schlossberg, jarek der Burggraben, [Schloßgraben] Schlossgraben, park der [Schloßpark] Schlosspark, vrt der [Schloßgarten] Schlossgarten, gospa die [Schloßherrin] Schlossherrin, kapela die [Schloßkapelle] Schlosskapelle, razvalina die Schlossruine, dvorišče der Burghof, [Schloßhof] Schlosshof)

impluvium -iī, n (impluere) „dežno dvorišče“, nepokrito (četverokotno) dvorišče v rimski hiši, hišni vrt, srednji prostor na dvorišču, impluvij: Pl., Varr., Vitr., impluvium locus sine tecto in aedibus, quo impluere imber in domum possit Asconius. V njem so bili navadno vrtni nasadi in okoli njega pokriti, a na dvor odprti hodniki: L., Ci.; potem sploh vsak odprt prostor v hiši: Ter.

incantato agg.

1. začaran; čaroben:
giardino incantato začarani vrt

2. zmeden, osupel:
rimanere incantato debelo gledati

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

kápusen

kápusen vrt cabbage-garden

kléten cellar-

klétno okno cellar window
klétni prostori basement, basement door; cellarage
klétno stanovanje basement flat, (z izhodom na vrt) garden flat

ledenišk|i (-a, -o) geografija glazial; Gletscher- (led das Gletschereis, obrus der Gletscherschliff, potok der Gletscherbach, vrt der Gletschergarten, miza der Gletschertisch, raza die Gletscherschramme, razpoka die Gletscherspalte, jezero der Gletschersee, mleko die Gletschermilch, področje das Gletschergebiet)

Massōlī -ōrum in (pesn.) -ûm, m (Μασσυλεῖς, Μασσύλιοι) Masíli, nomadsko ljudstvo v vzhodni Numidiji: V., Plin., Sil., Prud. (iste imenuje L. tudi Maesūliī -ōrum, m Mesúlijci). — Od tod adj. Massōlus 3 masílski, pesn. = numídijski, áfriški: equites V., virga Mart., serpens Mart. zmaj, ki je čuval vrt Hesperid. Massōlius 3 masílski: virga Lucan., signa Sil.