Franja

morèč

moreče delo trabajo m de esclavo; (klima) mortífero; (vročina) sofocante, asfixiante

morire^* v. intr. (pres. muōio)

1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!

2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom

3. pren. odmreti, odmirati

4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)

narásti naráščati to increase; to be on the increase; to grow; to go up; (voda) to rise

cene (reke) naraščajo prices (rivers) are rising
reka je narasla the river has risen (ali is swollen)
potok je narasel zaradi deževja rains have swollen the brook
vročina je zelo narasla medicina the temperature has risen sharply (ali considerably)

nazarénski (-a -o) adj.

1. um. dei Nazareni

2. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) intenso, infernale; furioso:
nazarenska vročina caldo infernale
nazarenski lajež abbaiare furioso

3. (v medmetni rabi)
pokora nazarenska! disgraziato della malora!

neznos|en [ô] (-na, -no) unerträglich; človek: unausstehlich, unleidlich; (nevzdržen) nicht mehr tragbar
neznosen smrad der Pestgestank
neznosna vročina die Backofenhitze

opoldansk|i (-a, -o) mittägig, mittäglich, Mittags- (odmor die Mittagspause, počitek die Mittagsruhe, vročina die Mittagshitze)
v opoldanskih urah um Tagesmitte

opoldánski midday, noonday; done at midday (ali at noon)

opoldánski jedilni obrok (kosilo) midday meal, (early) dinner, lunch
opoldánsko sonce midday sun
opoldánska ura noon
opoldánska vročina midday heat

opoldánski de midi ; (pesniško) méridional

opoldanska vročina chaleur ženski spol de midi
opoldanski počitek sieste ženski spol, familiarno pause ženski spol de midi
privoščiti si opoldanski počitek faire la sieste

opoldánski del mediodía

opoldanska izdaja (časopisa) edición f del mediodía
opoldanska vročina calor m de mediodía
opoldanski počitek siesta f
privoščiti si opoldanski počitek fam echar la siesta

oppressant, e [ɔprɛsɑ̃, t] adjectif tlačeč, dušeč, tesnoben

chaleur féminin oppressante dušeča vročina
des souvenirs oppressants tesnobni spomini

oppressivo agg. zatiralen, zatiralski; neznosen:
caldo oppressivo neznosna vročina
regime oppressivo zatiralski režim

Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire

pasji dnevi canicule ženski spol
pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
pasji konopec laisse ženski spol
pasji lajež aboiement moški spol de chien
pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
pasji nagobčnik muselière ženski spol
pasja ovratnica collier moški spol
pasja pasma race ženski spol canine
pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
pasja steklina rage ženski spol (canine)
pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

pásji -a -e prid. de câine, canin
□ pasja vročina căldură caniculară

peklénski (-a -o) adj.

1. infernale, dell'inferno:
peklenski ogenj il fuoco dell'inferno

2. pren. (hudoben) malvagio, satanico, diabolico

3. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) d'inferno. dell'inferno, infernale, bestiale; cane:
peklenska vročina un caldo d'inferno
peklenski mraz un freddo infernale, un freddo cane
prestajati peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
min. peklenski kamen pietra infernale
peklenski stroj ordigno esplosivo, bomba a orologeria

persistere v. intr. (pres. persisto)

1. vztrajati:
persistere in un proposito vztrajati pri nameri

2. nadaljevati se, ne prenehati:
la febbre persiste vročina ne popušča

plomb [plɔ̃] masculin svinec; svinčenka, šibra; plomba (na prtljagi ipd.)

plomb (de sonde) grezilo, svinčnica
plomb (fusible) él varovalka; typographie črka
à plomb navpično; neposredno
de plomb svinčen (tudi figuré)
plomb de chasse šibra
mine féminin de plomb grafit
soleil masculin de plomb tlačeča sončna vročina
sommeil masculin de plomb globoko in težko spanje
c'est du plomb to je težko ko svinec
avoir du plomb dans l'aile biti v zelo slabem telesnem in duševnem stanju
n'avoir pas de plomb dans la tête biti (pre)lahkomiseln
(familier) avoir un plomb sur l'estomac imeti slabo prebavo

plomo moški spol svinec; svinčnik; svinčnica na ribiški mreži; svinčen pečat, plomba

fundición de plomo topilnica svinca
a plomo navpično
andar (ali ir) con pies de plomo preudarno in previdno se lotiti dela
caer a plomo pasti po vsej svoji dolžini
el sol caía a plomo bila je žgoča vročina