Franja

Zadetki iskanja

  • Torschluß, Torschluss, der, historische Bedeutung, Geschichte čas zapiranja mestnih vrat
  • torticolis [tɔrtikɔli] masculin, médecine trd vrat; vijeglavka (ptica)
  • torticolis, tortícolis moški spol medicina trd vrat
  • torticollis [tɔ:tikɔ́lis] samostalnik
    medicina trd vrat
  • türhoch do vrha vrat
  • Türöffner, der, odpiralnik vrat, odpiralo
  • turtle neck [tə́:tlnek] samostalnik
    želvin vrat
    figurativno želvast vrat
  • ubirálka (uk) ž vrat na violini i sličnim instrumentima
  • vigilante buden, čuječ, pazljiv; vigilante moški spol stražar, nočni čuvaj, zapiralec vrat; ameriška španščina policaj, stražnik
  • vràtina ž debel, močan vrat
  • worry2 [wʌ́ri]

    1. prehodni glagol
    povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

    to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
    to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
    does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
    to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
    her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
    to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
    to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

    2. neprehodni glagol
    vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
    trgati, vleči (at s.th. kaj)
    lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

    I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
    to worry along s težavo se preriniti skozi
    don't worry! ne delaj si skrbi!
    you worry too much preveč skrbi si delate!
    to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti
  • wryneck [ráinek] samostalnik
    zoologija vijeglavka (ptica)
    medicina trd vrat
    pogovorno oseba s trdim vratom

    wrynecked ki ima trd (poševen) vrat
  • Wurzelhals, der, Pflanzenkunde koreninski vrat
  • тамбур m okvir zunanjih vrat; tamburiranje (ročne delo)
  • agalla ženski spol šiška; vijak; ameriška španščina skopost

    quedarse de la agalla v stisko (zadrego) priti
    agallas pl škrge; mandlji, drgali
    coger a uno por las agallas koga za vrat zgrabiti
    tener (muchas) agallas pogum imeti, neustrašen biti
  • agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

    1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

    2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

    3.
    a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
    b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
    c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
    č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

    4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

    Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.
  • agilen pridevnik
    1. (prizadeven; aktiven) ▸ agilis, kitartó, erőszakos, rámenős
    agilna igralka ▸ agilis színésznő
    agilen napadalec ▸ agilis támadó, rámenős támadó
    agilen športnik ▸ agilis sportoló, rámenős sportoló
    najbolj agilen ▸ legagilisabb
    bolj agilen ▸ agilisabb
    agilen v napadu ▸ agilisan támad, rámenősen támad
    Gostje so bili po prejetem zadetku nekoliko bolj agilni, dokončno pa so se prebudili v zadnji tretjini prvega polčasa. ▸ A kapott gól után a vendégcsapat játékosai valamelyest rámenősebben játszottak, de csak az első félidő utolsó harmadára lendültek újra formába.
    Moja starša sta agilna, sodelujeta ob dnevu odprtih vrat in nama obema z bratom pomagata. ▸ A szüleim igen agilisak, aktívan részt vesznek a nyílt napon, és a bátyámnak meg nekem is segítenek.
    Nervozen je in negotov, ni več tako mentalno agilen, kot je bil nekoč. ▸ Ideges és tétova, mentálisan már nem olyan kitartó, mint régen.
    Menim, da so tudi šole dostikrat premalo agilne pri preprečevanju nasilja. ▸ Véleményem szerint gyakran az iskolák sem lépnek fel elég határozottan az erőszak megelőzése érdekében.

    2. (o telesni lastnosti) ▸ agilis, mozgékony
    Čeprav veljajo mačke za agilne živali, se pogosto zgodi, da padejo z okenske police in se pri tem poškodujejo ali celo poginejo. ▸ Jóllehet a macskákat mozgékony állatoknak tartják, gyakran megesik, hogy lezuhannak az ablakpárkányról, és megsérülnek vagy akár el is pusztulnak.
    Pri tej vadbi je poudarek na gradnji funkcionalnega, atletskega, agilnega, hitrega in močnega telesa, uporabnega pri vsakodnevnih naporih. ▸ Ennél a gyakorlatnál a hangsúly a funkcionális, atletikus, mozgékony, gyors és erős test fejlesztésén van, hogy kibírja a mindennapi erőfeszítéseket.

    3. (o avtu) ▸ agilis, mozgékony, lendületes
    Avtomobil gre skozi zavoje zares odlično, je zelo agilen, stabilen in predvidljiv. ▸ Az autó valóban minden gond nélkül veszi be a kanyarokat, igen kitartó, stabil és kiszámítható.
    Volanski mehanizem je natančen, podvozje agilno, a hkrati z zadostno mero udobja. ▸ Pontos kormányszerkezet, teherbíró alváz, valamint megfelelő szintű kényelem jellemzi.

    4. ekonomija (o načinu vodenja) ▸ agilis, ambiciózus
    agilen menedžer ▸ agilis menedzser
    agilno vodenje ▸ agilis vezetés
    agilen pristop ▸ agilis hozzáállás
    Agilne organizacije se bodo lažje znašle v situacijah sprememb, hkrati pa bodo bolj pripravljene na rast. ▸ Az erős szervezetek könnyebben föltalálják magukat a változékony helyzetekben, és ugyanakkor a növekedésre is jobban fel lesznek készülve.
  • agripper [agripe] verbe transitif (hlastno, pohlepno) zgrabiti

    s'agripper à quelque chose čvrsto se oprijeti, krčevito se držati česa
    l'enfant s'agrippe au cou de sa mère otrok se čvrsto oklepa matere za vrat
  • allonger [alɔ̃že] verbe transitif podaljšati; iz-, raztegniti; populaire mnogo pretrpeti, argot priznati; verbe intransitif podaljšati se

    s'allonger podaljšati se, iz-, raztegniti se, zlekniti se, leči
    allonger le pas pospešiti korak
    allonger une robe podaljšati obleko
    allonger le cou iztegniti vrat
    allonger la sauce razredčiti omako
    allonger un coup de pied, une gifle à quelqu'un dati brco, klofuto komu
    allonger un coup de poing sur la figure de quelqu'un udariti koga s pestjo v obraz
    allonger le visage, le nez, la figure (figuré) podaljšati obraz
    les jours commencent à allonger dnevi se začenjajo daljšati
    (familier) allonger une somme, un pourboire, 100 francs à quelqu'un dati komu neko vsoto, napitnino, 100 frankov
    je vais m'allonger un peu malo se bom zleknil
  • allungare

    A) v. tr. (pres. allungo)

    1. podaljšati, podaljševati:
    allungare un vestito podaljšati obleko
    allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
    allungare le gambe pretegniti noge
    allungare un libro pog. podati knjigo
    allungare la mano prositi
    allungare le mani su qcs. pren. krasti
    allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
    allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
    allungare uno schiaffo primazati klofuto
    allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
    allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik

    2. šport podati žogo (daleč naprej)

    3. razredčiti, razvodeniti:
    allungare il vino razvodeniti vino

    B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
    il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
    le giornate si allungano dnevi se daljšajo