Franja

gláden hungry; (gladujoč) famished, starving; (pohlepen) greedy, covetous

biti gláden to be hungry
biti gláden česa to hunger for something
gláden kot volk as hungry as a wolf; simply starving; ravenous

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

hijen|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Hyäne (tudi figurativno)
jamska hijena Höhlen-Hyäne
lisasta hijena Tüpfelhyäne
pižmova hijena (podzemni volk) der Erdwolf
progasta hijena Streifenhyäne
rjava/obrežna hijena Schabrackenhyäne, Braune Hyäne, der Strandwolf

hircus (hirquus, stlat. ircus, sab. fircus) -ī, m (iz hir-quos, her-quos, hircus torej = sršav; prim. lat. ēricius [gl. to besedo], hirtus, hirsūtus, hispidus, osk.-sab. hirpus volk)

1. star, dorasel kozel, mrkač, prč: Varr., Pall., transversa tuentes hirci V. krivogledi, škilasti, hircum olere H., Sen. ph. po kozlu smrdeti, smrdeti kot kozel, carmine qui tragico (= gr. τραγῳδία) vilem certavit ob hircum (gr. τράγον) H., (veteres) cum oedos ircosque dicebant Q.; preg. kot ἀδύνατον: atque idem iungat volpes et mulgeat hircos V.

2. meton. kozlovski smrad, smrad po kozlu: gravis hirsutis cubet hircus in alis H.

3. metaf. kot psovka
a) umazancu = smrdljivec, smrduh: Cat., germana inluvies, … hircus Pl.
b) pohotnežu = mrkač: Cat., illum (h)ircum castrari volo Pl., hircus vetulus Suet. (o Tiberiju).

Hirpīnī (Irpīnī) -ōrum, m (iz osk.-sab. hirpus, irpus volk) Hirpín(ij)ci (Irpín(ij)ci), samnijsko pleme v južni Italiji med Kampanijo in Apulijo: L., Sil. (z obl. Irpini), Serv., P. F.; meton. Hirpin(ij)ci = Hirpinija, hirpin(ij)sko ozemlje: Hannibal ex Hirpinis in Samnium transit L., dum haec in Hirpinis geruntur L. Od tod adj. Hirpīnus (Irpīnus) 3 hirpin(ij)ski (irpin(ij)ski): ager, fundus Hirp. Ci., Hirpina pubes Sil., Hirpinus (sc. equus) Iuv.

hog¹ [hɔg] samostalnik
zoologija prašič, merjasec
ekonomija svinja za zakol (preko 60 kg)
britanska angleščina, narečno ovca pred prvim striženjem
navtika metla za ribanje; papirniško mešalo
ameriško papirniško stepalo; zgrešen lučaj (balinanje s kamni na ledu)
figurativno umazanec, požrešnež, pohlepnež, svinja

a hog in armour volk v ovčji koži, podel človek v lepi obleki
to bring one's hogs to a fine (wrong) market napraviti dobro (slabo) kupčijo
to go the whole hog stvar do kraja razčistiti
a road hog brezobziren voznik
ameriško on the hog bankrotiran

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

hungry [hʌ́ŋgri] pridevnik (hungrily prislov)
lačen; ki povzroča lakoto; nerodoviten (zemlja)
figurativno željen, hrepeneč po (for)

as hungry as a hunter (ali bear) lačen ko volk
to go hungry stradati
the hungry forties lakota od 1840.-1846.

ìzjesti ìzjedēm (ijek., ek. tudi izesti)
I.
1. pojesti: dok čovjek s čovjekom tovar soli ne izjede, ne može ga poznati; ribe su ga u moru izjele; dosta sam ja u vas soli i hljeba izio (i hleba izjeo); u slast izjedoh ovaj komad pogače
2. odjesti, utrgati: izjede mi od zarade
3. izčrpati: ranije su mislili da kukuruz izjede zemlju gore od drugoga žita
4. razjesti: rda s vremenom i gvožde izjede
5. opikati: izjedoše nas komarci, buhe
6. izjesti batine biti tepen; izjesti vatru biti hudo ozmerjan; kuga ga izjela, da bog da daj bog, da bi ga kuga pobrala; izjeo vuk magare volk je raztrgal osla = zgodilo se je nekaj hudega, toda za to se nikdo ne zmeni, nikomur ni mar
II. izjesti se
1. pojesti se, požreti se: najbolje bi bilo sve pauke stjerati u veliku prostoriju, neka se medusobno izjedu
2. obrabiti se: šta vi radite kada se poluga na koturu izjede
3. ekspr. sunce se izjelo sonce je mrknilo

izvoljen [ó] (-a, -o) gewählt; auserwählt
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt

jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco

2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco

3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi

jésti comer

rad jesti gustar
rad jém ribe me gusta el pescado
jesti juho tomar sopa
jesti doma (zunaj) comer de casa (fuera)
jesti brez teka comer por comer
jesti z velikim tekom comer con buen apetito
preveč jesti comer demasiado; comer con exceso
jesti za štiri comer por cuatro
jesti kot volk comer como un buitre
dati komu jesti dar de comer a alg
tam se dobro je allí se come muy bien; allí dan muy buenas comidas
ravno (sedaj) jém estoy comiendo

koz|a¹ [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ziege (divja Wilde Ziege, angorska Angora-Ziege, bezoarska Bezoar-Ziege, kašmirska Kaschmir-Ziege, vijeroga (markor) Schrauben-Ziege, der Markhor)
antilopska koza (vilorog) der Gabelbock
divja koza (gams) die [Gemse] Gämse
snežna koza (beli gams) die Schneeziege
pogovorno, tudi lovstvo die Geiß
čreda koz die Ziegenherde
figurativno da bo volk sit in koza cela rešitev: ein annehmbarer [Kompromiß] Kompromiss, nemogoč poskus: Wasch mir den Pelz, aber mach mich nicht [naß] nass

kôza goat, she-goat, pogovorno nanny goat; (stojalo) trestle, jack, horse; (telovadno orodje) vaulting horse

divja kôza chamois, (v Pirenejih) izard
kôze pl medicina smallpox, variola
brazgotina od kôz pockmark, smallpox mark
cepljenje proti kôzam vaccination
cepivo proti kôzam vaccine
ki ima kôze medicina variolous
kôza za žaganje sawhorse, ZDA sawbuck
skakati čez kôzo šport to vault, to leap a vaulting horse
ne more biti volk sit in kôza cela (figurativno) you can't have it both ways
most na kôzah trestle bridge

kôza zoologija chèvre ženski spol, familiarno bique ženski spol ; (mladica) chevreau moški spol , chevrette ženski spol , cabri moški spol, familiarno biquet, -te moški spol, ženski spol

divja koza chamois moški spol; (orodje) chevalet moški spol, baudet moški spol
koze (medicina) petite vérole, variole ženski spol
da bo volk sit in koza cela pour ménager la chèvre et le chou

kož|a [ó] ženski spol (-e …)

1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
nečista koža unreine Haut
živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
… kože Haut-
(barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
olje za nego kože das Hautöl
sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
v barvi kože fleischfarben, hautfarben
za čiščenje kože hautreinigend

2.
živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche

3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
|
figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
do kože bis auf die Haut
moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
iz kože aus der Haut
skočiti iz kože aus der Haut fahren
figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
čoln iz kože das Fellboot
na kožo auf die Haut
figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
na koži auf der Haut
na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
pod kožo unter der Haut/unter die Haut
figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
strah: in die Glieder fahren
s kožo mit der Haut
s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
s kožo in kostmi mit Haut und Haar
biologija obdan s kožo umhäutet
v koži in der Haut
figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
(ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
za kožo für die Haut
ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
škodljiv za kožo hautschädigend
neškodljiv za kožo hautverträglich

kóža anatomija peau ženski spol , derme moški spol , écorce ženski spol

konjska koža robe ženski spol du cheval
ovčja koža peau de mouton, toison ženski spol
premočen do kože trempé jusqu'aux os
iz kože dajati dépouiller, écorcher, familiarno dépiauter
za kožo mu gre il y va de sa vie
ne bi bil rad v njegovi koži je ne voudrais pas être dans sa peau
iz kože bi skočil c'est à vous faire sortir de vos gonds, c'est à vous mettre hors de vous
na svoji koži kaj občutiti apprendre à ses dépens, être payé pour le savoir
volk v ovčji koži un loup habillé en berger (ali sous peau de mouton, déguisé en agneau)

kóža (-e) f

1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna

4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia

kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f

premočen do kože calado hasta los huesos
barva kože color m de la piel
srbenje kože picazón m, med prurito m
nega kože higiene f de la piel
presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
odreti živali kožo desollar un animal
sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago

kožn|i [ó] (-a, -o) häutig; Haut- (klej der Hautleim, medicina rak der Hautkrebs, živalstvo, zoologija skelet das Hautskelett, medicina test der Hauttest, medicina volk der Hautwolf, medicina vzbrst die Hautpappel, bolezen die Hautkrankheit, krpa der Hautlappen, plast die Hautschicht, pora die Hautpore, rana die Hautwunde, reakcija die Hautreaktion, tuberkuloza die Hauttuberkulose, mazilo die Hautsalbe)
kožne barve hautfarben