Franja

Zadetki iskanja

  • guadagnare

    A) v. tr. (pres. guadagno)

    1. zaslužiti:
    guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
    guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
    va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
    c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
    guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

    2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
    guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
    guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
    guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

    3. pren. priti do, doseči:
    guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
    guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

    B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
    senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša
  • linizzare v. tr. (pres. linizzo) tekstil lanirati, dajati tkanini videz lanu
  • manto m

    1. plašč

    2. prevleka

    3. pren. plašč, prekrivalo

    4. arhit. opaž (lokov, obokov)

    5. varljivi, lažni videz, naličje

    6. pren. plašč, varstvo
  • masque [mask] masculin maska, krinka; figuré varljiv videz, varljivo vedenje; médecine obrazna obveza; militaire kamuflažna mreža, maska; figuré poteze obraza, obraz

    masque anesthésique maska za anesteziranje
    masque antipoussière maska proti prabu
    masque d'apiculteur, à domino, d'escrime, mortuaire, prolecteur čebelarska maska, polmaska, maska za mečevanje, posmrtna, zaščitna maska
    masque à gaz protiplinska maska
    masque à oxygène, respiratoire kisikova maska
    (médecine) masque de gaze maska iz gaze
    masques de carnaval, de mardi gras pustne maske, maškare
    arracher, ôter le masque à quelqu'un (figuré) komu sneti masko, razkrinkati koga
    lever, feter le masque (figuré) odvreči masko
  • munditia -ae, f in (neklas.) munditiēs -ēī, f (mundus1)

    1. čistost, čistoča, snažnost, (gosposka) ličnost, brhkost, ljubkost, čeden (ličen, lep, ljubek) videz, v slabem pomenu nakičenost, gizdavost, nečimrnost v pohištvu in obleki idr.: munditia illecebra animost ea amantum Pl., munditias facere Ca. čediti, čistiti, snažiti, munditias fieri volo Pl., alia iam munditiarum facies (sc. est) Front. snažnost (cest) se kaže zdaj v povsem drugačni podobi, munditia non odiosa neque exquisita nimis Ci., non Graecā facundiā neque urbanis munditiis sese exercuit S., simplex munditiis H., mundities vehiculorum Sen. ph., immundissimis se expolire munditiis Sen. rh., Syrorum munditiae Fr., comunt se vestibus et munditiis corporis Hier.

    2. occ. ličnost, tanek (pretanjen, prečiščen, očiščen, prefinjen) okus v slogu, vedenju, olikano, uglajeno vedenje: eloquentia modo et munditia remanebit Ci., grave virus munditiae pepulere H. je izpodrinila (helenska) ličnost, quaedam circa proprietatem significationemque munditiae Q., venustas et mundities orationis Gell., alicuius epistulae munditiae et venustatis et prudentiae plenae Gell.
  • nȁoči prisl. na videz, na pogled: sve je naoči dobro, a u stvari je slabo
  • nȁoko prisl. na pogled, na videz: biti naoko ravnodušan
  • orpēllo m

    1. lažno zlato, imitirano zlato; talmi

    2. pren. varljiv videz, slepilo, lažni sijaj

    3.
    orpelli pl. (fronzoli) lesk, okrasi (tudi pren.)
  • paradōsso1 m

    1. fiz. paradoks

    2. ekst. paradoks, presenetljiva misel, na videz protislovna misel; nesmisel
  • physionomie [-nɔmi] féminin fiziognomija, videz ali zunanjost; izraz obraza, poteze obraza

    jeux masculin pluriel de physionomie (théâtre) mimika
  • probātiō -ōnis, f (probāre)

    1. poskušnja (poizkušnja), preskus (preizkus), preskušnja (preizkušnja), test, ogled: Varr., Plin., Suet., Vitr., Amm. idr., athletarum Ci., futura Ci., oesypi, croci sinceri, pumicis, limae Plin., equitum Val. Max.

    2. odobravanje, odobritev, odobrilo, pristanek, dovoljenje: ob probationem pretium datum Ci.; od tod videz (podoba, dozdeva, (do)zdetek) resnice: tale visum nullum esse ut perceptio consequatur, ut autem probatio multa Ci.

    3. dokaz (dokazovanje): Sen. ph., Plin. iun. idr., firma, evidens, potentissima Q.; s subjektnim gen.: oculorum Plin. očiten dokaz; z objektnim gen.: eius rei Iust., scelerum T., veri Lact.; z ex: ex causis probatio Q.; occ. kot ret. t.t. dokazovanje = dokazni (tj. tretji) del govora: Q.
  • prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

    I. „dalje, naprej da(ja)ti“

    1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

    2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

    3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

    4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
    a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
    b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
    c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T.

    II.

    1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

    2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

    3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.
  • profil [prɔfil] masculin profil, pogled s strani; prerez ali presek; zunanji videz, obris, silhueta

    de profil v profilu, od strani
    profil de rail, de pneu profil tračnice, pnevmatike
    profil d'une voiture profil, obrisi avtomobila
  • pro forma [proufɔ́:mə] pridevnik & prislov
    latinsko pro forma, na videz, formalen, formalno
  • proforma, pro forma tujka latinsko

    A) agg. invar. pro forma, le na videz, zaradi lepšega; formalen, navidezen:
    controllo proforma formalna kontrola

    B) avv. formalno, navidezno

    C) m invar. formalnost
  • quasi [kwéisai]

    1. pridevnik
    latinsko navidezen, neresničen

    2. prislov
    na videz, kakor da
  • rajeunir [ražœnir] verbe transitif pomladiti, narediti mladega, dati videz mladega; ceniti za mlajšega; verbe intransitif postati zopet mlad, biti mlajšega videza; figuré pomladiti se, narediti se mlajšega; obnoviti se, modernizirati se

    il a rajeuni pomladil se je
    rajeunir les cadres d'un parti pomladiti kadre v stranki
    vous me rajeunissez de trois ans za tri leta mlajšega me cenite
    elle essaie de se rajeunir par tous moyens na vse načine skuša imeti mlajši videz (kot je v resnici)
  • représentation [rəprezɑ̃tasjɔ̃] féminin predstavljanje, zastopanje, reprozentacija; nadomeščanje; juridique, politique, commerce zastopstvo, predstavništvo; théâtre predstava; predstavitev, prikazovanje, prikaz; položaju ali stanu primeren videz, nastop; reprezentanca

    par représentation de sa mère v zastopstvu svoje matere
    représentation cinématographique filmska predstava
    représentation diplomatique, consulaire diplomatsko, konzularno predstavništvo (auprès de pri)
    représentation exelusive (commerce) izključno zastopstvo
    représentation juridique pravno zastopstvo
    représentation de music-hall varietejska predstava
    représentation du peuple, nationale ljudsko, narodno predstavništvo
    première représentation d'une pièce prva predstava, premiera gledališke predstave
    représentation de gala, en matinée, en soirée gala, matinejska, večerna predstava
    allocation féminin pour les frais de représentation doklada za reprezentančne stroške
    faire de la représentation opravljati poklic trgovskega potnika
  • re-tegō -ere -tēxī -tēctum (re in tegere)

    1. odkri(va)ti, razkri(va)ti, odpreti (odpirati), odstreti (odstirati): Pers., Iuv., Stat., Sil. idr., thecam nummariam retegere Ci., retectis super clunes vestibus Plin., sacra nullis retecta viris Pr. še nobenemu možu odprta (dostopna) = moškim zaprta (nedostopna), hunc lata retectum lancea consequitur V. nezavarovanega (s ščitom), nezaščitenega, ensem retegere Lucan. iz nožnice izdreti, ubi ea (sc. area) retecta Varr. brez strehe, retectis pedibus conquiescebat Suet. golonog, bos.

    2. metaf.
    a) (pesn.) postaviti (postavljati) na videz (na svetlo, na dan, pred oči), narediti (delati) koga vidnega (kaj vidno), (po)kazati, osvetliti (osvetljevati), v pass. tudi = prikazati (prikazovati) se: Sil., Amm. idr., Lucifer retegens diem O., Titan radiis orbem retexerit V., iam rebus luce retectis V., solum lato retegitur hiatu O.
    b) odkri(va)ti, razkri(va)ti, razode(va)ti: Cl. idr., commenta O., caecum domūs scelus retegit V., retegere consilium H., occulta coniurationis numine O., Troiana fata O.
  • retrogradation [retrougrədéišən] samostalnik
    vračanje nazaj; (po)vrnitev; gibanje nazaj, nazadovanje; propadanje, dekadenca
    figurativno poslabšanje
    biologija degeneracija
    astronomija na videz povratno gibanje planeta (od vzhoda proti zahodu); retrogradacija