Franja

nebeneinanderschalten, nebeneinander schalten Technik sklopiti/vezati vzporedno

nebenordnen priredno vezati

nebenschalten Technik vzporedno vezati

omotvóziti -im vezati vrpcom, uzicom: omotvoziti kravo
omotati kravi uzicu oko rogova

parallelschalten, parallel schalten Elektrizität vzporedno vezati

pel-liciō ali per-liciō -ere -lēxī -lectum (per in lacere)

1. vabiti, privabiti (privabljati), zvabiti (zvabljati), zavesti (zavajati), mamiti, primamiti (primamljati), zamamiti (zamamljati), premamiti (premamljati), obnoriti, pritegniti (pritegovati), nase vleči, nase vezati, pridobi(va)ti koga, priljubiti (priljubljati) se, prikupiti (prikupljati, prikupovati) se komu: L. Andr. ap. Prisc., Pl., Ter., Col. idr., populum in servitutem L., mulierem ad se Ci., vim ferri Lucr. (o magnetu), militem donis, populum annonā T.

2. occ.
a) z zagovori in magično umetnostjo tuje poljske pridelke zvabiti (zvabljati) na svojo njivo: fruges alienas Plin., segetem alienam Tab. XII ap. Serv.
b) na svojo stran spraviti (spravljati), pridobi(va)ti, obrniti (obračati) za seboj: multo maiorem partem sententiarum sale tuo … pellexisti Ci.

Opomba: Pf. pellicui: L. Andr. idr. predklas. pisci pri Prisc.

pètljati -ām
I.
1. petljati, vezati na petljo
2. vmešavati: mene u tu rabotu ne petljajte
3. spletkariti: svi ste vi jednaki: petljate, lažete, izmišljate, jer i ne znate drugo
4. imeti težave: još s njim da petljam
5. izmikati se, ovinkariti, govoriti po ovinkih: petljao je, ali je najzad ipak priznao
6. životariti: mi smo petljali i krparili kako smo znali i umjeli
7. šušmariti: sad se ovi mediokriteti nešto znoje i petljaju bez ministra predsednika, a vreme prolazi
8. jecljati, izgovarjati se, izmotavati se: jesi li ga tukao? pita upravnik stražara. - Pa, ovaj, jesam! petlja stražar
II. petljati se
1. mešati se v tuje zadeve: nemoj se petljati u moje poslove
2. motati se: djeca poplašila, pa se sakrivaju i petljaju oko nas
3. truditi se, mučiti se, zadrževati se: već će ti oni kod brigade sve objasniti, a ja se više neću s tobom petljati

phosphorate [fɔ́sfəreit] prehodni glagol
impregnirati s fosforjem, vezati s fosforjem

platinize [plǽtinaiz] prehodni glagol
prevleči s platino
kemija vezati s platino

podbradívati podbràdujēm (se) vezati (si) ruto pod brado

prae-occupō -āre -āvī -ātum (prae in occupāre)

1. (vna)prej (zgodaj, predhodno) zasesti (zasedati), polastiti (polaščati) se česa: Macedoniam N., iter, vias C., loca opportuna L.

2. metaf.
a) (vna)prej obvze(ma)ti, (vna)prej prevze(ma)ti, (vna)prej obvez(ov)ati, (vna)prej vezati, (vna)prej pridobi(va)ti zase, (vna)prej si nakloniti (naklanjati) si, (vna)prej si pridobi(va)ti naklonjenost koga: Sen. ph., Petr. idr., animos timor praeoccupaverat Ci., omnia praeccupavit accusator L., praeoccupatum sese legatione a Cn. Pompeio C. da ga veže legatstvo na Gneja Pompeja, collegae gratiam apud plebem praeoccupant L. si (vnaprej) pridobivajo, praeoccupati beneficio animi L.; pleonast. v zvezi z ante: praeoccupatos iam ante ab Hannibale Gallorum animos esse L.
b) prehite(va)ti, presenetiti (presenečati): ne alteruter alterum praeoccuparet N., ne adventu Pompei praeoccuparetur (sc. Domitius) C.; z inf.: legem ipsi praeoccupaverant ferre L. podvizali so se, da so prej predložili zakon(ski predlog).
c) (vna)prej (poprej) omeniti (omenjati): quod superius praeoccupando iam dixit Aug.

prijèčati prȉječām (ijek.), préčati prêčām (ek.)
I. navzkriž vezati: priječati opanke
II. priječati se prickati se: nije dostojno da se on s jednom ženskom glavom priječa

rebind^* [rí:baind] prehodni glagol
zopet, nanovo (z)vezati (knjigo)

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se

regir [-i-, g/j] voditi, vladati, poveljevati, upravljati; slovničen izraz vezati se z; veljati, v veljavi biti

rige el dativo (gr) se veže z dajalnikom
regir un complemento directo se veže s tožilnikom
en el año que rige v tekočem letu
regirse por ravnati se po

re-vinciō -īre -vinxī -vinctum (re in vincīre)

1. nazaj (zadaj) vezati, nazaj (zadaj) zvezati (zvezovati), nazaj (zadaj) privezati (privezovati): trabes introrsus revincire C., iuvenem manūs (gr. sklad) post terga revinctum V., (sc. puella) ad saxa revincta O.

2. privezati (privezovati), utrditi (utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), pripasati (pripasovati), prepasati (prepasovati): latus ense Pr. prepasati, stipites ab infimo revincti C., zona de poste revincta O. (prim. gr. ἀπὸ ὑψηλοῦ κρεμασϑείς ali ἐκ δρυὸς κρεμάμενον) na podboj, errantem tellurem (= Delum) Mycono Gyaroque revinxit V. je privezal na otoka; pesn.: latices in glaciem revincti Cl. oledenele, zmrznjene; metaf.: mentem amore Cat. v spone ljubezni vkovati, urbes legibus Cl.; occ. ovi(ja)ti: Megaeram revinxit serpentum spiris O., templum fronde revinctum V.

3. odvezati (odvezovati): aliquem Col.

rückkoppeln povratno vezati

sacrament [sǽkrəmənt]

1. samostalnik
cerkev zakrament (zlasti obhajilo in krst); simbol, znak (of za)
slovesna, svečana prisega; sveta zveza; misterij, nekaj svetega ali mističnega

the Sacrament obhajilo
the last Sacrament (sveto) poslednje olje
to administer the sacrament podeliti obhajilo komu, obhajati koga
to receive the sacrament prejeti obhajilo
to take the sacrament to do s.th. priseči, da bomo nekaj storili
to take the sacrament (up) on s.th. priseči na kaj

2. prehodni glagol
(ob)vezati koga s slovesno prisego

scirpō (sirpō) -āre -āvī -ātum (s(c)irpus)

1. z bičjem (ločjem, sitjem) (z)vezati, privézati (privezováti, privezávati): VARR.

2. iz bičja (ločja, sitja) (s)plesti (spletati): dolia VARR., cupas vinarias sirpare VARR. AP. NON., „sirpea“ quod virgis sirpatur VARR.

sheave¹ [ši:v] prehodni glagol
(po)vezati (žito) v snope