Franja

informé, e [-me] adjectif informiran, obveščen

dans les milieux bien informés v dobro obveščenih krogih; masculin, juridique obvestilo, vest, sporočilo
jusqu'à plus ample informé (juridique) do popolnejših obvestil (informacij), do nadaljnjega

īn-sum, inesse, īnfuī, klas. le fuī

1. biti v (na) čem, nahajati se kje: nec digitis anulus ullus inest O., inerant cornua fronti O., homines non inerant in urbi Ci., inesse aliquem in hac caelesti domo Ci., pisces inerant (sc. in aqua) Cu., in quibus legibus inerat curiata illa lex Ci., comae insunt capiti O., inesse telo Cu., ferrum, quale hastis velitaribus inest L., inesse auri et argenti largiter Pl., nummi … in marsupio infuerunt Pl., inest pictura in hac tabulā Ter., Caesari multos Marios inesse Suet., placet enim satis et arbustis animam inesse Sen. ph.

2. metaf. bivati v čem, nahajati se, zajet biti v čem, vsebovan biti v čem, držati se česa: non minus inerat auctoritatis in ea oratione, quam facultatis Ci., in his rebus culpa inest Ci., in vi dolus malus inest Ci., in uno omnia maleficia inesse videntur Ci., in imperatore IV has res inesse oportet: scientiam rei militaris, virtutem, auctoritatem, felicitatem Ci. poveljnik mora imeti (v sebi), mora v sebi združevati, in facie vecordia inerat S. obraz je razodeval slabo vest, na obrazu mu je bilo moč razbrati slabo vest, tristis veritas inest in voltu Ter., vitium aliquod inesse in moribus Ci., in superstitione inest timor Ci., quibus in artibus prudentia maior inest Ci., quibus in ipsis inest causa Ci., in quā vitā nihil inest Ci., dissimilitudinem tantam in uno homine inesse N., ni vis boni in ipsā inesset formā Ter., in amore haec omnia insunt vitia Ter.; z dat.: inerat Dareo mite ingenium Cu., inest auctoritas sermoni S., illi genti plus inest virium quam ingenii N., malignitati falsa species libertatis inest T., rebus fides i. O., magna cura duci i. L., ut imperfecto huic viro malitiae quaedam vis inest Sen. ph., quod eximium orationi eius inest Plin. iun., nobis inest spes Pl., columbis quidam gloriae intellectus i. Plin., oculis quiddam divini vigoris i. Suet., huic parsimonia i. Aur.; abs.: praecipua pernicitas pedum inerat (sc. iis) L., multus lepos inerat S., conscientia i. T.

in-tāctus¹ 3

1. (še) nedotaknjen: intactum ferro corpus L., cervix V. (od jarma), nix L. ki še ni skopnel (= še iz prejšnjih let); poseb. o deklicah: intacta Pallas H. deviška = cui pater intactam dederat V., intactior omnī Sabinā Iuv., virgo Cat., Suet. čista; pren.: bellum intactum trahitur S. se vleče brez boja.

2. occ.
a) nedotaknjen = nepoškodovan, neokvarjen, neranjen, neprikrajšan: intactis assidēre muris L. ne da bi ga naskočil, intacta regio Cu. od vojske neprizadet, nemo intactus profugit S., integri intactique fugerunt L., intacti thesauri H., intactae vires Cu., prope intacti evasere L., intactus vulnere miles Sil., Amm., arx intacta bellis Sil., agros intactos relinquere Iust., pontem intactum sinere Cu., mens intacta manet Sil., caput i. Iuv.; pesn.: i. Britannus H. nepremagan.
b) (z abl.) nedotaknjen od česa = prost (brez, tešč) česa: intactus superstitione Cu., cupiditate, infamiā L., animus religione intactus L. ki ga vest ne peče, intacta perniciosis consiliis plebs Vell., intactum fortunā ingenium Sil.; tudi z ab: ab alieno imperio intacti Iust.

3. nepoizkušen: nihil intactum … pati S. = vse poskusiti, pomum omnibus i. Plin.; pesn.: Graecis intactum carmen H. Grkom neznana pesniška zvst (= satira), Agave Iuv. tragedija, žaloigra; pren.: saltusque sequemur intactos V. katerih se še ni dotaknila sekira (= ki jih ni opeval še noben Rimljan).

interrogare v. tr. (pres. intērrogo)

1. vprašati

2. izpraševati (tudi pren.):
interrogare la coscienza izprašati vest

interroger [-rɔže] verbe transitif vprašati; izpraševati (en, sur o), intervjuvati; juridique zasliš(ev)ati; pazljivo opazovati, študirati; familier za svet vprašati

interroger sa conscience vest si izprašati
interroger un inculpé zasliševati obtoženca
interroger un agent de police sur la direction à prendre vprašati policaja za pot
interroger sa mémoire skušati se spomniti
interroger le passé pour comprendre le présent za razumevanje sedanjosti iskati informacije, podatke v preteklosti
s'interroger spraševati se, stavljati si vprašanja, biti v negotovosti (sur glede)

inverosimile agg.

1. neverjeten, malo verjeten:
notizia inverosimile malo verjetna vest

2. ekst. čuden, nezaslišan, nemogoč

kosmát peludo, cubierto de pelo; piloso; velloso, velludo

kosmata beseda palabra f obscena
kosmati dohodek (teža) ingreso m (peso m) bruto
kosmata vest conciencia f ancha

kosmàt hairy; haired; shaggy; hirsute; biologija pilose; botanika villous; figurativno obscene, bawdy, dirty, scurrilous

kosmàti dohodek gross income
kosmàta teža gross weight
kosmàta vest an elastic conscience
tristo kosmàtih! devil take it!

kosmàt poilu, velu, couvert de poils, qui a de longs poils; ébouriffé, hirsute

kosmati dohodek revenu moški spol brut
kosmata laž mensonge moški spol grossier (ali cousu de fil blanc)
kosmata šala plaisanterie ženski spol grossière
kosmata teža poids moški spol brut
kosmata vest conscience ženski spol élastique (ali large)

kosmàt (-áta -o) adj.

1. peloso, villoso, irsuto:
kosmate prsi petto villoso
kosmata brada barba irsuta

2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
kosmata tkanina tessuto peloso
kosmata svila bava

3. ekon. lordo:
kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
kosmata teža peso lordo

4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
kosmati dovtipi barzellette sconce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
bot. kosmati (dlakavi)
sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)

laeti-ficus 3 (laetus in facere) veselje vzbujajoč, razveseljiv, razveseljujoč, vesel: vites Enn. ap. Ci., fetus Lucr., plausus, tumultus Stat., vultus Cass.; subst. n. pl.: alicui laetifica referre Sen. tr. veselo vest.

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

leibhaftig živi; sam, wie der leibhaftige Tod kot sama smrt; poosebljen; das leibhaftige schlechte Gewissen poosebljena slaba vest

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

manche¹ [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

la Manche Rokavski preliv
en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
sans manches brez rokavov
manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
manche bouffante nabran, širok rokav
manche à incendie gasilska gumasta cev
manche trois-quarts tričetrtinski rokav
fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
faire la manche (populaire) beračiti
se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mir|en (-na, -no)

1. človek: ruhig (čisto seelenruhig, bombenruhig), (hladnokrven) gelassen, [gefaßt] gefasst, (brez strahu) zuversichtlich, (miroljuben) friedlich
biti miren ruhig sein, Ruhe geben, (mirno sedeti) stillsitzen, (mirno ležati) [stilliegen] stillliegen
ostati miren ruhig bleiben, stillbleiben

2. barve: ruhig, gedämpft

3. vest: ruhig, gut
figurativno mirne duše/z mirno vestjo mit gutem Gewissen; ruhig; ruhigen Gewissens
mirne duše (zlahka) bedenkenlos, drauflos, ohne weiteres

4. (tih) noč, dan, ura, kraj, dolina, življenje, najemnik: still (čisto stockstill, totenstill), (poln miru) friedlich; (nevzvalovan) jezero, morje: glatt; zrak: still, flimmerfrei; življenje, dnevi: friedlich, (brez hitenja) besinnlich, geruhsam; lokal: ruhig

5. vožnja, roka ipd.: ruhig
mirna vožnja stil: ruhige Fahrweise

6. družbene spremembe: friedlich
| ➞ → mirna kri, mirna vest, mirno