Franja

Zadetki iskanja

  • razigrán -a -o prid. vesel, bine dispus, voios
  • regocijado vesel, zadovoljen, veder
  • rejoicing [ridžɔ́isiŋ]

    1. samostalnik
    veselje, radost (over ob, nad, zaradi)

    rejoicings množina radovanje, veselje, slavje, vesela zabava; šaljenje, šala

    2. pridevnik
    vesel, radosten (at, in česa, that da)
  • réjoui, e [režwi] adjectif vesel, veder, radosten

    il a une figure réjouie obraz mu žari od veselja
    mine féminin réjouie vesel obraz
  • réjouissant, e [režwisɑ̃, t] adjectif razveseljiv; vesel, zabaven (oseba)

    une nouveile pas très réjouissante ne preveč vesela novica
  • re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

    I.

    1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

    2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

    3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti.

    II.

    1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
    a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
    b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

    2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

    3. metaf.
    a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
    b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
    c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si).

    III.

    1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

    2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv.

    1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

    2. metaf.
    a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
    b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
    c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
    d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
    e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.
  • riant [ráiənt] pridevnik
    veder, vesel, smejoč se; prijeten

    riant landscape vedra pokrajina
  • riant, e [riɑ̃, t] adjectif, vieilli smejoč se; vesel, razposajen, prijeten

    visage masculin riant vesel obraz
    riantes prairies cvetoči travniki
  • rieur, euse [riœr, öz] adjectif ki se rad smeje, smejav, vesel; masculin, féminin smejavec, -vka, šaljivec

    yeux masculin pluriel rieurs smejoče se oči
    avoir, mettre les rieurs de son côté, avec soi povzročati smeh na račun svojega nasprotnika, imeti, dobiti zase odobravanje večine
    être rieur vedno se smejati, hehetati se
  • rigolard, e [rigɔlar, d] adjectif, familier šaljiv, vesel; masculin šaljivec, veseljak
  • rigoleur, euse [-lœr, öz] adjectif vesel; masculin veseljak, šaljivec

    yeux masculin pluriel rigoleurs vesele, sijoče oči
  • rigolo, te [rigɔlo, ɔt] adjectif, familier vesel, šaljiv, smešen, komičen; čudaški; čuden; masculin, féminin šaljivec, -vka; masculin, populaire revolver, vlomilsko orožje, vetrih

    film masculin rigolo šaljiv, komičen film
    tiens, c'est rigolo! glej no, to je (pa) čudno!
    vous êtes rigolo, ce n'est pas si facile verbe intransitif ste (pa) posrečeni, to (vendar) ni tako lahko
  • rorty (raughty) [rɔ́:ti] pridevnik
    sleng vesel, židane volje, veder; svetel

    to have a rorty (raughty) time biti razposajen
  • rose-coloured [róuzkʌləd] pridevnik
    rožnat
    figurativno optimističen, blesteč, svetel; vesel, živahen

    to take rose-coloured views of things videti stvari v rožnati luči
    to see things through rose-coloured spectacles videti stvari skozi rožnata očala
  • sanguine [sǽŋgwin]

    1. pridevnik (sanguinely prislov)
    polnokrven; vročekrven, ognjevit; sangviničen
    poetično krvav, temno rdeč; rdeč, zdrave barve (v obrazu); zaripel; veder, živahen, vesel, lahkó razdražljiv; optimističen, zanesenjaški; drzen (v pričakovanju), zaupen, prepričan; sestavljen iz krvi, krven

    beyond the most sanguine estimate prekašajoč najbolj optimistične ocene
    to be sanguine of success biti prepričan o uspehu

    2. samostalnik
    risba z rdečo kredo ali pastelom

    3. prehodni glagol
    poetično umazati, omadeževati s krvjo; pordečiti
  • scurrīlis -e, adv. scurrīliter (scurra)

    1. veseljaški, burkaški, burkast, norčav, skurilen, pavlihast, pavlihovski, šaljiv, hudomušen, (po) pavlihovsko se vedeč (obnašajoč), glumaški: iocus CI., VAL. MAX., dicacitas CI., Q., scurriliter ludere PLIN. IUN. ali iocari IUST. Soobl.: scurrūliter obsequor PORPH.

    2. šaljiv, vesel: in rebus seriis ... in scurrilibus lusibus VAL. MAX.
  • sē-cūrus 3, adv. (iz1 in curā „brez skrbi“)

    1. (v pozitivnem pomenu) brezskrben, brez skrbi za kaj, glede česa, nenevaren, neškodljiv, brez strahu za kaj, glede česa, neustrašen, miren, varen glede česa, poln občutka varnosti glede česa: TIB., IUST. idr., securus Temnum proficiscitur CI., securi otiosique Q., mollia securae peragebant otia gentes O., securus sit Bassus T., secure vivere VAL. MAX., me secure ac prope neglegenter exspectant PLIN. IUN., lente ac secure tulit VELL., securius divites erimus SEN. PH.; s praep.: de (glede) lingua Latina CI. EP., de bello Romano L., securior de Artaxerxe IUST., securi pro salute de gloria certabant T., aut pro vobis sollicitior aut pro me securior T., securos vos ab hac parte reddemus PLANCUS IN CI. EP., securus ab hac parte SUET., securior ab Samnitibus L., securi contra litigatores PLIN., contra proelium ineunt L., castrensis iurisdictio secura et obtusior T.; z gen.: eorum insidias AUG.; z objektnim gen.: Q., SEN. PH., SEN. TR., PLIN. IUN., STAT., VELL., AP. idr., periculi CU., periculorum L., futuri CU., O., pelagi atque mei, amorum germanae V., poenae H., famae O., dedecoris, odii, potentiae T.; z odvisnim vprašanjem: quid Tiridaten terreat, unice securus H. prav nič ne marajoč (se ne brigajoč) za to, quali perfundat piscīs securus olivo H. (prim. Epistulae 2, 1, 176); non sum securus (= curo) z ne: ne quis etiam errore labatur vestrûm Quirites, non sum securus L.; z ACI: nihil sibi posse perire securus MIN.; occ. (pre)drzen: si contumax, arrogans, securus sit Q.

    2. pesn. (o stvareh in abstr.) brezskrben, nemoten, miren, v miru bivajoč, mirno uživan, boder, vesel: quies LUCR., deos securum agere aevum LUCR., otia V., vita, convivia SEN. PH., dies, mensa, merum TIB., latices V. skrbi rešujoča (utapljajoča) tekočina, summa malorum O. ki pušča človeka brezskrbnega, securos praestant ab eo metu somnos PLIN.; z objektnim gen.: sint tua vota licet secura repulsae O. naj se ne bojijo nobene zavrnitve (odreke).

    3. (v negativnem pomenu) brezskrben = neskrben, nebrižen, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn: cum his tam securis solutisque Romani securi annonae T., itinerum PLIN.

    4. (redko) metaf. (obj.) brez nevarnosti, nenevaren, varen pred kom, čim, zavarovan, zaklonjen, zaščiten: iram sibi esse securam PL., locus, tempus L., domūs PLIN. IUN., lectio Q., leges ... abolitae securiorem luxum fecere T. ali uberiorem securioremque materiam senectuti seposui T. manj nevarno, ut ... emitteres Catonem (sc. tragoediam) non quidem meliorem, sed tamen securiorem T., longius quidem, sed securius intuetur PLIN. IUN.; z objektnim gen.: urbis loca secura eius modi casuum T.
  • serein, e [sərɛ̃, ɛn] adjectif veder, jasen, brezoblačen; figuré miren, srečen, vesel

    ciel masculin serein, nuit féminin sereine vedro nebo, jasna noč
    goutte féminin sereine (médecine) črna slepota
    jours masculin pluriel sereins srečni mirni dnevi
    un coup de tonnerre dans un ciel serein strela z jasnega
  • serene [sirí:n]

    1. pridevnik (serenely prislov)
    veder, jasen, miren; vesel, brezbrižen

    serene old age mirna starost
    serene sea mirno morje
    serene weather vedro vreme
    His Serene Highness Njegovo Presvetlo Visočanstvo
    all serene sleng vse jasno!, vse v redu!
    to become serene (raz)vedriti se

    2. samostalnik
    poetično vedrost, jasnost

    3. prehodni glagol
    razvedriti, umiriti
  • sereno veder, jasen, brezoblačen; miren; zadovoljen, vesel; priseben

    permanecer sereno ostati priseben, ne se zbegati