Franja

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

lopat|a² ženski spol (-e …) tehnika die Schaufel, (korec) der Löffel; (gonilna Laufschaufel, vodilna Leitschaufel); vojska pri topu: der Sporn
rudarstvo lučalna lopata Wurfschaufel
kolo z lopato das Schaufelrad
venec gonilnih lopat der Laufkranz

lȍvōr -ora m (lat. laurus) lovor: lȍvōr-vijènac lovorov venec; lȍvōr-grána lovorova vejica; lȍvōr-vȉšnja lovorolistna češnja; plemeniti lovor

lovor samostalnik
1. Laurus (drevo ali grm) ▸ babér, babérfaPovezane iztočnice: navadni lovor

2. (začimba) ▸ babérlevél, babér
3. (priznanje; naslov) ▸ babér [elismerés, cím]
Vsaka od ekip si upravičeno obeta v nedeljski noči se ovenčati z lovorom prve evropske nogometne velesile. ▸ Mindegyik csapat joggal reménykedik abban, hogy vasárnap éjjel győztesként megkoszorúzzák az európai labdarúgó-nagyhatalmaknak járó babérokkal.
Sopomenke: lovorov venec

lóvor bot laurel m

lovorov list hoja f de laurel
lovorova veja rama f de laurel
lovorov venec corona f de laurel

lovorjev [ô] (-a, -o) Lorbeer- (list das Lorbeerblatt, venec der Lorbeerkranz, vejica der Lorbeerzweig, olje das Lorbeeröl)

lovorjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ babérSopomenke: lovorov
Povezane iztočnice: lovorjev list, lovorjev venec

2. (o snovi) ▸ babér

lovorov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ babérSopomenke: lovorjev
Povezane iztočnice: lovorov list, lovorov venec

lóvorov

lóvorov venec laurel wreath
lóvorov plod, jagoda bayberry

lôvorov de laurier

lovorov list feuille ženski spol de laurier
lovorovo olje huile ženski spol de laurier
lovorov venec couronne ženski spol de laurier

lôvorov (-a -o) adj. di alloro:
lovorove jagode bacche di alloro
lovorov venec corona di alloro
lovorovo olje olio essenziale di alloro
lovorov gaj laureto

lúnin of the moon; lunar

lúnino leto lunar year
lúnin kolobar halo round the moon, lunar aurora
lúnine mene phases pl of the moon
lúnin mrk eclipse of the moon, lunar eclipse
lúnin obstret, venec lunar halo
lúnin svit moonlight
pri lúninem svitu by moonlight
lúnin žarek moonbeam

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

mirt|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Myrte
venec iz mirte der Myrtenkranz

mirta samostalnik
Myrtus (grm) ▸ mirtusz

mirtin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

2. (izdelan iz mirte) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

3. (o snovi) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

mirtov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

2. (izdelan iz vejic) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

3. (o snovi) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

molíti (mólim) imperf.

1. rel. pregare; recitare la preghiera; knjiž. orare:
moliti k Bogu pregare Dio
moliti očenaš, rožni venec recitare il Padrenostro, il rosario
goreče, pobožno moliti pregare devotamente

2. adorare, venerare:
moliti malike adorare gli idoli
pren. moliti mamona venerare mammone

mortuaire [mɔrtɥɛr] adjectif mrtvaški, mrliški, pogrebni

couronne féminin mortuaire pogrebni venec
dépôt masculin mortuaire mrtvašnica, mrtvaška veža
domicile masculin, maison féminin mortuaire hiša žalosti
drap masculin mortuaire mrtvaški prt
droits masculin pluriel mortuaires pogrebni stroški
extrait masculin mortuaire mrliški list
masque masculin mortuaire posmrtna maska
lettre féminin mortuaire (pismeno) oznanilo o žalovanju

mrléti (-ím) imperf.

1. (brleti) splendere fioco, di luce fioca

2. disegnarsi:
venec gora je mrlel v daljavi una catena di monti si disegnava all'orizzonte

3. (rositi, pršeti) piovvigginare

4. (migotati) tremolare

5. essere presente (nei pensieri, nell'immaginazione)

6. (veneti, medleti) languire, appassire