Franja

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

stróšek dépense ženski spol

stroški frais moški spol množine, dépenses ženski spol množine, coût moški spol
brez stroškov sans frais, exempt de frais, tous frais payés, net de tous frais, gratuit(ement), à titre gratuit (ali gracieux)
na stroške aux frais de, à la charge de, figurativno aux dépens de
na državne stroške aux frais de l'État
na moje stroške à mes frais
na skupne stroške à frais communs
z velikimi stroški à grands frais
po odbitku vseh stroškov tous frais déduits, déduction faite de tous les frais
gospodinjski stroški dépenses ménagères (ali du ménage)
lastni stroški prix cofltant (ali de revient)
obratni stroški frais d'exploitation
pogrebni stroški frais d'enterrement (ali d'inhumation)
stroški s popravilom frais de réparation
poslovni stroški frais généraux
postranski stroški dépenses (ali frais) accessoires, frais supplémentaires, extras moški spol množine
potni stroški frais de voyage (ali de déplacement)
pravdni stroški frais de procès, dépens moški spol množine (de l'instance)
prevozni stroški frais de transport
proizvodni, proizvajalni stroški frais de production, coût de la production (ali de la fabrication)
stroški za razpošiljanje frais d'expédition
režijski stroški frais de régie
selitveni stroški frais de déménagement
sodni stroški frais de justice, dépens
stavbni stroški coût (ali frais) de construction
tiskarski stroški frais d'impression
večji stroški surcroît moški spol de dépenses
vzdrževalni stroški frais (ali dépenses, coût) d'entretien
založniški stroški frais d'édition (ali de publication)
delati si stroške za koga se mettre en frais pour quelqu'un
kriti stroške couvrir les frais (ali les dépenses)
poravnati stroške za kaj supporter (ali faire) les frais de quelque chose
povrniti stroške rembourser les frais (ali les dépenses)
povzročiti stroške faire (ali occasionner, entraîner) des frais (ali des dépenses)
prevzeti del stroškov prendre une partie des frais à sa charge, intervenir dans les frais

sub-quartus 3 (sub in quartus) = gr. ὑποτέταρτος eno četrtino manj vsebujoč kot ena cela oz. kot večji ulomek, za četrtino manjši kot štiričetrtinska celota, tričetrtinski; beseda zaznamuje razmerje 3 : 4, npr. 1 (= 4/4)—1/4 = 3/4, 1 (= 8/8)—2/8 = 6/8 = 3/4: M.

subsidior -ārī (subsidium) biti za rezervo, tvoriti rezervo: qui longius (v večji oddaljenosti) subsidiari consueverant Hirt.

sub-tertius 3 (sub in tertius) = gr. ὑπότριτος eno tretjino manj vsebujoč kot ena cela oz. kot večji ulomek, za tretjino manjši kot tritretjinska celota, dvotretjinski; beseda zaznamuje razmerje 2 : 3 ali 1(= 3/3)—1/3 = 2/3: numerus M.

šestkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ hatszor, hat alkalomalNa različnih večjih tekmovanjih je lani kar šestkrat zmagal. ▸ Tavaly hat alkalommal győzött a különböző nagyobb versenyeken.
Trenira šestkrat tedensko, proste ima le ponedeljke. ▸ Hetente hatszor edz, csak a hétfői szabadok.

2. (o razmerju) ▸ hatszorPoraba pitne vode se je v minulih sto letih povečala za šestkrat. ▸ Az ivóvíz-felhasználás az elmúlt száz évben a hatszorosára nőtt.
Najvišje najemnine so tudi za več kot šestkrat višje od najnižjih. ▸ A legmagasabb bérleti díjak több mint hatszorosan meghaladják a legalacsonyabbakat.

taglio m (pl. -gli)

1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti

2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst

3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose

4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje

5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

7. ekst. ožji del; hrbet

8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

10. med.
taglio cesareo carski rez

11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila

tantus 3 (nam. *tam-to-s iz tam, kakor quantus iz quam; prim. gr. τόσος)

1. tolik(šen), tako velik
a) v korelaciji: tantam multitudinem interfecerunt, quantum fuit diei spatium Ci., numquam ullam vidi tantam (sc. contionem), quanta nunc vestrûm est Ci.; s qui in (večinoma) cj.: flammam esse tantam, quam non facilius sit sedare Ci.; s konsekutivnim stavkom: non fuit tantus homo, ut de eo potissimum conqueramur Ci., utinam tantus animi (loc.) forem, ut … nihil quicquam requirerem Ap.; z relativnim konsekutivnim stavkom: nulla res tanta est, quam ille conficere non possit Ci.; redko s komparativnim stavkom: T. (Dial.) idr., tantā modestiā dicto audiens fuit, ut si privatus esset N., quae (sc. litterae) tantum gaudium ab recenti metu attulerunt … quam a vetere famā L., nullum me tantum cepisse timorem, quam ne tua navis deficeret V.
b) brez korelacije: tantum facinus commiserunt Ci., in tantis mutationibus Ci., tanto opere … C., Ci. gl. tanto-pere; pogosto v aliteracijskih zvezah s tot, talis idr.: tot tantaque vitia Ci., homo tantus et talis Ci., tam multae res atque tantae Ci.

2. occ.
a) tako mnog, tako pogost(en), tako čest, v toliki množini: indutiae tanti temporis L., tanta mira Pl., tanta pecunia Ci.; v cerkveni lat. pl. = tot: tanta hominum milia Lact., nec tamen tantos inveniunt verba discipulos, quantos Christiani factis docendo Tert.
b) tako majhen, tako neznaten, le … , komaj tolik: ceterarum provinciarum vectigalia tanta sunt, ut ex iis vix contenti esse possimus Ci., nec sidera tanta debent existimari, quanta cernuntur Plin., (sc. senatūs) auctoritas cui scis intercessum esse, tantam vim habet, ut magis iratorum hominum studium quam constantis senatus consilium esse videatur Ci. — Pogosto subst. tantum (-ī), n

A. tolikšna množina, tako mnogo, tako veliko, toliko; v nom. in acc.: tantum debuit Pl., cum tantum pro vobis ausus essem Ci., ut tantum nobis, quantum ipsi superesse posset, remitteret Ci., nusquam tantum tribuitur aetati Ci., tantum abest, ut … ut … , gl. absum; z gen.: tantum hominum Pl., nocte unā tantum itineris contendere Ci. tolikšno pot, toliko poti, tantum belli L., tantum hostium L., tantum auctoritatis Ci., tantum eius opinionis deperdidisse C., hoc tantum Ci., tantum temporis L.; v korelaciji: marmoris tantum, quantum Ci.; pomni poseb. in tantum tako daleč, tako zelo: in tantum suam felicitatem enituisse L., in tantum spe tollat suos V.

B. occ. samo, le toliko, (le) tako malo, tolik(šn)a, taka malenkost: tantum navium repperit, ut … C., praesidii tantum est, ut ne murus quidem cingi possit C., tantum est Pl. le toliko je = to je vse.

C. adv.

I. acc. tantum

1. pri glag. toliko, tako zelo: tantum eius auctoritate motus est N., tantum progressus castris, ut … N., quoniam iste tantum cupiditate progrederetur Ci., bis tantum patet Tartarus V.; pesn. tudi pri adj. = tam: tantum magna H., mella tantum dulcia quantum liquida V. prav tako … kakor, iuventus non tantum Veneris, quantum studiosa culinae H.; pri superl.: quantum bello optimus … tantum pace pessimus Vell.

2. restriktivno le toliko, samo, le: de Calidio tibi tantum respondeo, quod ipse vidi Ci., nomen tantum virtutis usurpas Ci., nunc tantum id dicam Ci., simulacrum locum tantum hominesque mutarat Ci.; pogosto v zvezi z modo (ixpt.) tantummodo le, samo, zgolj: tantummodo incepto opus est, cetera res expediet S., ut tantummodo per stirpes alantur suas Ci., ut tantummodo aleretur ad villam Ci., tantummodo Gnaeus noster ne, ut urbem ἀλογίστως (brez pravega vzroka) reliquit, sic Italiam relinquat Ci. ep., quae omnia suppresā voce dixit, tantummodo ut vos possetis exaudire Ci., velis tantummodo H. samo želeti ti je treba. Pomni poseb. zveze
a) tantum non (po gr. μόνον ουχί „le ne“ = toliko da ne, skoraj že, skoraj: N., Suet. idr., tantum non ad portam bellum esse L.; toda: tantum non cunctandum esse L. (tukaj spada non h glag.) le obotavljati se ne sme.
b) tantum quod α) (v temporalnem pomenu) pravkar, ravno, prav (ravno) tačas, prav zdaj, ravno zdaj: N., Amm. idr., tantum quod ex Arpinati veneram Ci. ep., tantum quod ultimam imposuerat bello manum Vell., quae (sc. navis) tantum quod appulerat Suet.; v enakem pomenu tudi samo tantum: serta tantum delapsa V. β) le da: tantum quod hominem non nominat Ci. γ) le ker: tantum quod Aetoli accesserant L.; toda: tantum, quod exstaret aqua quaerentibus L. le toliko, kolikor …
c) kot različice za non solum … sed etiam so zveze: non tantum … sed etiam: L., Ci., Hirt. idr.; non (neque) tantum … verum etiam: Ci.; non tantum … verum et Plin. iun.; non tantummodo … sed etiam: L., Sen. ph. idr.; non tantummodo … verum etiam: Aug.; non tantummodo … sed quoque: L., Cels. vse v pomenu ne le (samo) … ampak tudi; non (nec) tantum … sed: L., Q. idr., ne le (samo) … ampak celo, non (nec) tantummodo … sed non ne le (samo) … ampak niti. —

II. gen. pretii tantī

1. toliko vreden, tolikšno vrednost imajoč, tolikšne vrednosti, tolikšne veljave, tako drag: numerari sibi, quod tanti esset Ci.; metaf. tanti esse = toliko veljati, toliko biti vreden, vreden biti, da … , biti vreden truda, splačati (izplačati) se: tanti eius apud se gratiam esse C., sunt iurgia tanti O., non fuerant artes tanti O., non sum me iudice tanti O., nihil mihi est tanti Ci., tanti nova non fuit arbor O., tantine ulla fuit spoliati gloria Parthi? Pr., nulla studia tanti sunt, ut amicitiae officium deseratur Plin. iun., nihil tamen tanti, ut a te abessem, fuit Ci. ep., tanti (sc. se) non esse, ut … Eutr., sed est mihi tanti, dummodo … Ci.; z inf. kot subj.: est mihi tanti huius invidiae tempestatem subire Ci., neque mihi erat vincere tanti O., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas, ut premerent sacrae virginis arma caput O., nec vincere tanti, ut bellum differret, erat (sc. viro) Lucan. če sta prorek in porek zanikana, stoji quin: hic tibi ne qua morae fuerint dispendia tanti, quin adeas ratem V.

2. (za) toliko, tako visoko, tako drago pri glag. aestimandi, emendi, vendendi: hortos emit tanti, quanti Pythius voluit Ci., quanti quisque se ipse facit, tanti fiat ab amicis Ci. kolikor se vsak ceni sam, toliko naj ga cenijo prijatelji, tanti, quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl., ubi me discero dare tanti, testes faciet illico vendidisse me Ter., graviter (sc. eum) increpuit tanti censorem (= kot cenzor) habitare Plin., qui frugiferas arbores tanti taxaverant Plin., arbitrabantur eum tanti mortem P. Clodii putasse, ut … Ci. —

III. abl. mensurae tantō za toliko, toliko, tem bolj (tembolj)
a) pri komparativih: quanto erat gravior oppugnatio, tanto crebriores nuntii mittebantur C., tanto sanctior et tanto, quam modo, maior erat O., tanto, inquit, melior (sc. es) Ph. toliko bolj ti moram biti hvaležen = hvala lepa, tanto mos submissius geramus Ci., tanto minoris Ci. (v) toliko boljši nakup, bis tanto pluris Pl. dvakrat dražje, ter tanto peior Ci., quinquies tanto amplius Ci., tanto melior Kom., Sen. ph., Ph. tem boljši (si) = prav dobro, izvrstno, tanto hercle melior Ter., tanto maior, tanto angustior Plin. iun. tem večji, tem bolj vzvišen (si) = velikansko! krasno!, tanto nequior Ter. tem slabši = tem slabše, slabo dovolj, tanto miserior Pl. tem revnejši (si) = tem žalostneje, tem bolj žalostno.
b) pri glag. s komparativnim pomenom: in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N.
c) pri komparativnih adv.: si Cleomenes non tanto ante fugisset Ci. toliko prej, producere ad ignotos tanto post eum Ci. toliko pozneje; redko pred superl.: tanto pessimus omnium poëta, quanto tu optimus omnium patronus Cat. toliko (naj)slabši.

ten [ten]

1. pridevnik
deset

ten times bigger desetkrat večji
ten times as casy desetkrat laže
it is ten to one that... deset proti ena (po vsej priliki, zelo verjetno) je, da...
he will be ten next month deset let bo star prihodnji mesec

2. samostalnik
desetica; desetka; desetorica; desetina, desetero; desetak; deseta ura

by tens, in tens (v skupinah) po deset, vsakih deset, na desetine
the ten of spades pikova desetka
the upper ten (thousand) gornjih deset tisoč, aristokracija
it's a quarter past ten ura je četrt na enajst

težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
težko hoditi hatschen
iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
ki ga je težko oblikovati material: spröde
ki gre težko v denar schwerverkäuflich
ki se težko uči lernschwach
ki se težko vname schwer entflammbar
težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
težko dihati schwer atmen
težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ungleich neenak; (ungleichmäßig) neenakomeren; (unterschiedlich) različen; vor Komparativen: neprimerno (ungleich größer neprimerno večji); Mathematik Zahl: lih; (im Unterschied zu) drugače kot (ungleich seinem Vater drugače kot njegov oče)

ūniō² -ōnis (ūnus)

I. m

1. enotnost, edinstvo, enost, enota, enica, enojka, ena: Eccl.

2. združitev, združenje, združevanje, zedinjenje, soglasje: Vulg., Hier. —

II. f metaf.

1. posamezen večji in dražji biser: Plin., Sen. ph., Val. Max., Mart.

2. bot. únio(n), nekakšna posamezna čebula (brez stranskih čebul): caepam, quam vocant unionem rustici Col.

vagonet [é] moški spol (-a …) die Lore, Anhängerlore
večji vagonet Großraumlore

vedno² [é] (vse) immer
vedno večji/manjši/slabši/boljši immer größer/kleiner/schlechter/besser, zunehmend größer …
vedno več/manj immer mehr/weniger
vedno bolj (vse bolj, čedalje bolj) zunehmend, immer stärker

védno always; every time, at all times; ZDA all the time; ever; pesniško aye, ay

skoraj védno nine times out of ten, as often as not
še védno still; as yet
za védno for ever, for good, for good and all
enkrat za védno (vselej) once (and) for all
védno več more and more
védno hitreje faster and faster
védno večji bigger and bigger
še védno ne not yet
za védno zapustiti to leave for good
še védno ga ni he hasn't arrived yet
védno je bilo tako it was ever thus
poslovila sta se za védno they bade each other farewell for ever
védno in védno se vra-, čati to keep coming back
védno naravnost (naprej)! keep straight ahead!

velíko beaucoup, bien, nombre de, quantité de

veliko denarja beaucoup d'argent
veliko ljudi un grand nombre de personnes
veliko sreče! bonne chance!
veliko zabave! bon amusement!, familiarno je vous en souhaite!
veliko zaslužiti gagner gros
veliko hrupa delati faire grand bruit
veliko boljši (lepši) bien meilleur (plus beau)
veliko več beaucoup plus
veliko večji je od mene il est (de) beaucoup plus grand que moi
ni veliko manjkalo, da bi … il s'en fallut de peu que … (ne) …; + subjunktiv, peu s'en fallut que …, il ne s'en est pas fallu de beaucoup que …

viel veliko (česa), mnogo, dosti; viele veliko (česa), mnogo, mnogi, številni; (vielerlei) marsikaj, marsikateri; recht viel precej; nicht viel ne (kaj) dosti; wie viel koliko; so viel toliko; zu viel preveč; gleich viel enako (mnogo); viel besser/größer usw. veliko (večji, boljši itd.); viele Worte machen govoričiti; in Vielem v marsikaterem oziru

za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind

πέρα [Et. kor. per, gl. πείρω, nem. fern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, delj, nadalje, οὐκέτι πέρα ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; πέρα λέγω, φράζω še dalje govorim. 2. praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, ἀνίστημί τινα πέρα τινός povzdigujem koga nad koga, πέρα μεσούσης ἡμέρας popoldne, πέρα τοῦ δέοντος več (dalje) nego je prav (potrebno); πέρα τοῦ εἰκότος proti pričakovanju, πέρα δίκης črez pravo mero, proti pravici, brez pravice. 3. comp. περαιτέρω še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; τοῦ δέοντος delj nego je potreba.