Franja

jesénski de otoño, otoñal

jesenski dan (mesec) día m (mes m) de otoño
jesenski večer tarde f (ali noche f) de otoño
jesenski podlesek (bot) cólquico m
jesensko vreme tiempo m otoñal

kasabàlījskī -ā -ō malomeščanski: sve vrline i sve mane, kojima je ona obdarena, krase i ostale -e gospode krasijo tudi ostale gospe tega mesteca; spušta se dosadno, čamotno -o veče nastaja dolgočasen, tesnoben večer v podeželskem mestecu

kásen (-sna -o) adj.

1. (pozen) tardo; ritardatario:
biti kasen fare tardi
kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
kasna setev semina tarda
kasni srednji vek tardo medio evo

2.
kasen večer tarda sera
kasno popoldne tardo pomeriggio

3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo

kegljašk|i (-a, -o) Kegel- (klub der Kegelklub, večer der Kegelabend, partija das Kegelspiel)

klavirsk|i (-a, -o) Klavier- (izvleček der Klavierauszug, koncert das Klavierkonzert, recital der Klaviervortrag, stolček der Klavierhocker, tehnika šarnir das Klavierband, večer der Klavierabend, glasba die Klaviermusik, igra das Klavierspiel, mehanika die Klaviermechanik, spremljava die Klavierbegleitung, struna die Klaviersaite, tehnika die Klaviertechnik, tipka die Klaviertaste, ura die Klavierstunde, verzija die Klavierfassung)

klavírski piano(-)

klavírski koncert (prireditev) piano recital, (kompozicija) piano concerto
klavírska spremljava piano accompaniment
klavírska šola manual of exercises for the piano
klavírski učitelj piano teacher
klavírski večer piano recital
klavírski virtuoz piano virtuoso
klavírska ura piano lesson

klubsk|i (-a, -o) vereinseigen, Klub- (prostor der Klubraum, prispevek der Klubbeitrag, večer der Klubabend, glasilo das Klubmagazin); šport Vereins- (prvak der Vereinsmeister, blagajna die Vereinskasse, moštvo die Vereinsmannschaft, prvenstvo die Vereinsmeisterschaft)
šport klubsko tekmovanje der Klubkampf
klubska mizica der Couchtisch, Klubtisch

klúbski de club

klubski lokal (salle ženski spol de) club moški spol
klubski tovariš camarade moški spol de club
klubski fotelj fauteuil-club moški spol
klubski večer soirée ženski spol au club

koncertn|i [ê] (-a, -o) konzertmäßig; Konzert- (abonma das Konzertabonnement, klavir der Konzertflügel, pevec der Konzertsänger, pianist der Konzertpianist, program das Konzertprogramm, večer der Konzertabend, vodnik der Konzertführer, agencija die Konzertagentur, direkcija die Konzertdirektion, dvorana der Konzertsaal, glasba die Konzertmusik, pevka die Konzertsängerin, prireditev die Konzertveranstaltung, publika das Konzertpublikum, sezona die Konzertsaison, turneja die Konzerttournee, življenje das Konzertleben)

králj king (tudi pri šahu, kartah)

králj živali (= lev) king of beasts
sveti trije králji religija Three Kings, Three Wise Men; Three Magi
sv. trije králji (praznik) Twelfth Day, Epiphany, feast of the Epiphany, (večer) twelfth Night
kolač na dan sv. treh králjev twelfth-cake
igrati králja to king it, to act the king
izvoliti za králja to elect a king, to elect someone king
umor, morilec králja regicide
králj Jurij King George

littéraire [literɛr] adjectif knjižen, književen

langue féminin littéraire knjižni jezik
monde masculin littéraire svet izobražencev, izobraženci
soirée féminin littéraire literarni večer

Miklávž Nicholas; religija

sv. Miklávž Santa Claus, Saint Nicholas
Miklávžev večer St. Nicholas' Eve (5th December)

múčiti (-im)

A) imperf.

1. torturare, seviziare:
hist. mučiti na kolesu arrotare

2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

1. tormentarsi, affliggersi

2. sforzarsi, affaticarsi

3. faticare, durare fatica; penare:
sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa

musical, e, aux [müzikal, ko] adjectif glasben; muzikalen; muzikaličen; melodičen

art masculin musical glasbena umetnost
soirée féminin musicale glasbeni večer
émission féminin musicale glasbena oddaja
voix féminin musicale melodičen glas
avoir l'oreille musicale imeti posluh za glasbo

musical glasben, godben, muzikalen

centro musical asociacion musical glasbeno društvo
velada musical glasbeni večer

na predlog

1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
na tla pasti: zu Boden
na obisk auf/zu Besuch
prireditev: in
na koga: auf

2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
na sebi an sich
soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)

3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)

4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)

5. preiskati, izprašati: auf … hin

6.
na vzhodni strani ostseitig
peč na petrolej der Petroleumofen
odlitek na pesek das Sandformverfahren

7.
na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje!

Noël [nɔɛl] masculin božič

la (fête de) Noël božič(ni praznik)
petit Noël Jezušček
à la Noël o božiču
bonhomme masculin, père masculin Noël božiček
chant masculin, arbre masculin, vacances féminin pluriel de Noël božična pesem, b. drevo, b. počitnice
veille féminin de Noël božični večer
cadeaux masculin pluriel, crèche féminin de Noël božična darila, b. jasli
joyeux Noël! vesel božič!
Noël au balcon, Pâques au tison (proverbe) zelen božič, bela velika noč

ognjemet samostalnik
1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijátékVečer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijátékSvoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket. Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.

ôkno (-a) n

1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina

2. (odprtina) finestra, apertura

3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.