Franja

Müßiggang, der, brezdelje, pohajkovanje; dem Müßiggang verfallen vdati se brezdelju

neizogíben inevitable; ineluctable; ineludible

vdati se v neizogibno resignarse ante lo irremediabie

nemílost (-i) f pren. (nenaklonjenost) disgrazia:
pasti v nemilost pri kom cadere in disgrazia presso qcn.
biti na milost in nemilost izročen essere abbandonato allo sbaraglio
vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
biti v nemilosti pri essere in disgrazia di qcn.

nèmílost défaveur ženski spol , disgrâce ženski spol

pasti v nemilost pri kom tomber en disgrâce auprès de quelqu'un, perdre les bonnes grâces de quelqu'un, encourir la disgrâce de quelqu'un
vdati se na milost in nemilost se livrer à la merci de quelqu'un

neogíbnost fatalidad f ; necesidad f inevitable

vdati se v neogibnost ceder a la necesidad; resignarse ante lo irremediable

ocio moški spol brezdelje, počivanje, odmor

entregarse al ocio vdati se brezdelju
ocios pl prosti čas
divertir sus ocios dolgčas preganjati, čas ubijati, razvedriti se

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pavillon [pavijɔ̃] masculin

1. paviljon; hišica, vrtna hišica; prekrita terasa; histoire šotor

2. marine zastava; mornarica (neke dežele)

3. odmevnik, (pri pihalih)

pavillon de chasse lovski paviljon, lovska koča
pavillon amiral admiralska zastava
pavillon national državna zastava
pavillon de l'oreille (anatomie) uhelj
pavillon de signaux signalna zastava
pavillon de quarantaine zastava, ki oznanja nalezljivo bolezen na ladji
pavillon de guerre bojna zastava (na ladji)
amener (le) pavillon vdati se
baisser pavillon devant quelqu'un (familier) ukloniti se komu, kapitulirati pred kom
battre le pavillon yougoslave pluti pod jugoslovansko zastavo
naviguer sous pavillon étranger pluti pod tujo zastavo
pavillon noir, pavillon à tête de mort piratska zastava

pijáča drink; beverage

alkoholna pijáča alcoholic drink
lahka (močna) pijáča soft (strong) drink
opojna pijáča intoxicating (strong, hard) drink; tipple
opojne pijáče pl spirits pl
najljubša pijáča favourite drink
zdrava pijáča wholesome drink
osvežujoča, osvežilna pijáča refreshing drink
brezalkoholna pijáča soft drink
pijáča iz visoke čaše long drink
jedača in pijáča food and drink
vdan pijáči addicted to drink
žgana pijáča spirituous (ali spiritous) liquor
sladna pijáča (pivo) malt liquor
trgovina z žganimi pijáčami liquor trade
biti vdan pijáči to be a great drinker, to drink hard, to be a (habitual) drunkard
dati za pijáčo komu to treat someone to a drink; to stand someone a glass (ali a drink), to stand treat to someone
vdati se pijáči to take to drink

pijáča bebida f

opojne pijače bebidas f pl alcohólicas (ali espirituosas)
vdan pijači dado a la bebida, fam aficionado al trago
davek na pijače impuesto m sobre las bebidas
vdati se pijači darse a la bebida

plier [plije] verbe transitif upogniti, pripogniti, zganiti, gubati; skloniti; zložiti; podreti (šotor); figuré navaditi (à na); verbe intransitif upogniti se, upogibati se, šibiti se; popustiti; prilagoditi se; nagniti se, pogrezniti se; militaire umakniti se (devant pred)

se plier popustiti, podvreči se, vdati se (à v); ukloniti se
plier bagage spakirati svoje stvari, povezati svojo culo; militaire umakniti se, zapustiti (en quelque chose kaj); pripraviti svoj odhod; familier umreti
se plier à la volonté de quelqu'un ukloniti se volji kake osebe
se plier aux circonstances prilagoditi se okoliščinam

poda|ti se⁴ (-m se) (vdati se) sich ergeben

polòžiti pòložīm
I.
1. položiti: položiti temelj čemu, nadu u što, u koga; položiti koga na zemlju; stoci hranu; ispregnu volove i položi im
2. položiti račun poračunati, obračunati s kom, dati račun o čem
3. položiti oružje vdati se
4. deponirati, položiti: položiti novac u banku
5. opraviti: položiti ispit
6. položiti zakletvu priseči
7. položiti lozu pogrobati trto
8. položiti oko po pušci pomeriti
II. položiti se položiti se

poser [poze] verbe transitif položiti, polagati, (po)staviti; vložiti (šipo); pritrditi; urediti; zapirati; priskrbeti ugled (quelqu'un komu); figuré domnevati, dopustiti; photographie eksponirati; verbe intransitif ležati, počivati (sur na); pozirati, sedeti (slikarju); biti za model; figuré afektirano, nenaravno se vesti; delati se važnega; hlastati, gnati se za efektom; figuré, familier čakati

se poser (figuré) ustvariti si, pridobiti si položaj, uveljaviti se, izdajati se za; nastopiti (en kot); aéronautique pristati
faire poser (familier) pustiti čakati; prevarati
poser des affiches nalepiti lepake, plakate
poser les armes položiti orožje, vdati se
poser sa candidature kandidirati
poser sa chique (populaire) držati jezik (za zobmi)
poser les fondements položiti temelje
poser un lapin à quelqu'un (familier) premestiti koga
poser le masque (figuré) sneti krinko
poser la première pierre položiti temeljni kamen
poser une question (po)staviti vprašanje
poser des rideaux obesiti zavese
se poser train rentré (aéronautique) pristati na trebuhu
cela posé če je to takó

precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov

prēda f

1. plen:
fare preda (di) upleniti (kaj)

2. lovstvo plen:
uccello da preda ptica roparica

3. pren. oblast:
essere in preda alla disperazione vdati se obupu
la casa è in preda alle fiamme hiša je v plamenih

preda|ti se (-m se) (prepustiti se) sich (einer Sache) hingeben, verfallen in; (vdati se) sich ergeben, policiji: sich stellen
pravo oseba, ki se preda sama der Selbststeller

prestar posoditi, napósodo dati; služiti, rabiti

prestar atención (a) paziti (na), biti pazljiv, upoštevati
prestar ayuda pomagati
prestar buena acogida honorirati (menico)
prestar buenos oficios, prestar buenos servicios dobro rabiti, s pridom se uporabljati
prestar juramento priseči, položiti prisego
prestar oídos poslušati
prestar (el) oído pazljivo poslušati, prisluškovati, uho nastaviti
prestar salud (pop) kipeti od zdravja
prestar servicio dobro služiti; uslugo napraviti; službo nastopiti, nameščen biti
prestar sobre prenda posoditi proti zastavi (pologu)
prestar trabajo personal tlako delati
prestarse ponuditi se, vdati se, prilagoditi se
no me presto a ello v to se ne spuščam

prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
prêter à controverse izzvati ugovor
prêter à la critique dati povod za kritiko
prêter à équivoque biti dvoumen
prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
prêter sur gage posoditi proti zastavi
prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
prêter à intérêts posoditi proti obrestim
tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
prêter serment priseči, položiti prisego
ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
prêter des visées pripisovati namene
prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga