dolcetto m rdeče vino (iz piemontskih Lang)
dolénjec (-injca) m
1. abitante del borgo basso
2. vino del Dolenjsko
3. žel. pog. treno per il Dolenjsko
dolénjec -njca m
1. donjoselac: zbrali so se -i in gorenjci
2. dolenjsko vino: pili so -a
3. razg. vlak, voz koji vozi na pruzi Ljubljana-Karlovac
dòlivak -īvka m dolitek, dolivek, vino za doliv
dose2 [dous] prehodni glagol
odmeriti količino zdravila, dozirati; mešati, krstiti vino
Dreißiger, der, tridesetak; tridesetletnik; vino/nekaj iz tridesetih let; in den Dreißigern v tridesetih letih
dulcis -e, adv. dulciter (sor. z gr. γλυκύς sladek, γλεῦκος mošt, sladko vino; lat. dl = gr. γλ)
1. sladek: mel Pl., merum, vinum H. sladko, ne rezko, olivum H. presno, ne žarko olje, aqua Lucr., Auct. b. Alx., fons aquae dulcis Ci. studenčnica, unda d. (naspr. unda marina) O., maturā dulcior uvā O., d. cibi Plin. sladke, sočne, dulcissimus panis Plin.; enalaga: d. sapor H.; met. = sladkovoden: piscina, pisces Varr. Subst. dulce -is, n kaj sladkega, poseb. sladka pijača, sladko vino: Pl., roganti dulce dedit O., lichen e dulci potus Plin.; v pl. dulcia -ium, n sladke stvari: (animal) … sentit dulcia et amara Ci.
2. pren.
a) sladek = ljubek, prijeten: dicta dulcia datis, corde amara facitis Pl., o nomen dulce libertatis! Ci., libertate certe nihil est dulcius Ci. ep., libertas, quae dulcissima est Ci., d. orator Ci., dulcis vita, dulcia lumina vitae Lucr., d. somnus V., Ap., quies V., sonus, fortuna, lenimen, otium, poëmata, amores H., lucrum O., Ph., carmen, genus dicendi, Herodotus Q., sermo Plin. iun., sensus dulciter ac iucunde movetur Ci., iucunda dulciter … canit Q., volucres nullā dulcius arte canunt Pr., historia quaedam Graeca scripta dulcissime Ci.; s sup.: dulce auditu nomen L., dulcis adhuc visu Stat.; pesn. acc. sg. neutr. kot adv.: dulce ridentem Lalagen amabo H., dulce loqui H., dulce rubens, dulce nitentes Stat.; kot subst. (superl.): in amicissimo quoque dulcissimum est Ci.
b) mil, ljub, ljubezniv, ljubljen, drag, blag, ugodljiv, prijazen, vdan: amicus Ci., H., patriae solum dulce atque iucundum Ci., quid dulcius quam liberi? Ci., amicitia remissior esse debet … et dulcior Ci., d. gnata, dulces alumni, liberi H., dulces nati V., d. mater O., conviva Pr.; pogosto v nagovoru: optime et dulcissime frater Ci., dulcissime Attice Ci. ep., dulce decus meum H., dulcis amice H., dulcissime rerum H. najljubši mi na svetu.
Eigengewächs, das, naravno vino
Eiswein, der, ledeno vino
elder-wine [éldəwain] samostalnik
bezgovo vino
elleboritēs -ae, f (gr. ἐλλεβορίτης) vino iz teloha: Plin.
enfriadera ženski spol hladilec za vino, hladilni vrč
enológ m (gr. oinológos) enolog, stručnjak za vino
falêrnec -nca m (grad Falerna) falernac, vino iz Falerne
Falernus 3 (prim. falēre, fala) falernski: brda (brdje) ob lacijsko-kampanijski meji med Sineso in Fejanom se je imenovalo ager Falernus Falernsko ozemlje, Falernsko: Varr., Ci., N., L., fundus Fal. H.; tribus Falerna: L. Tamkajšnje belo vino je zelo slovelo: Fal. vinum Varr., H., vites, uva, faex, mustum H., prela V., cellae V.; meton. = v njih hranjeno falernsko vino, fumosi Falerni (sc. cadi) Tib. zakajeni falernski vinski vrči (ki so jih hranili v dimnicah); subst. Falernum -ī, n
1. (sc. vinum) „falernec“: Cat., Tib., Pers., Iuv., Sil. idr. seu te bearis interiore nota Falerni H. s falerncem boljše znamke (vrste). Poznali so namreč tri vrste falernskega vina: trpkega, sladkega in milega falernca.
2. (sc. praedium) falernsko podeželsko (Pompejevo) posestvo: de Falerno anseres depelluntur Ci.
Faßwein, Fasswein, der, vino iz soda, odprto vino
Federweisser, Federweißer, der, vrezno vino
Flaschenwein, der, steklenično/buteljčno vino
fránkinja ž sorta loze i vino od njenog grožđa: modra frankinja
fruškogórac -rca m fruškogorec, fruškogorsko vino