Franja

unášati se (-am se) | unêsti se (unêsem se) imperf., perf. refl.

1. calmarsi:
veter se unaša il vento si sta calmando

2. pren. calmarsi; impigrirsi; perdere lo smalto; stabilizzarsi:
cene so se unesle i prezzi si sono stabilizzati

uplahníti | upláhniti (-em) perf.

1. calare, diminuire, ridursi; afflosciarsi:
bula je uplahnila il gonfiore si è ridotto
ko je veter ponehal, so jadra uplahnila calato il vento, le vele si afflosciarono

2. pren. calmarsi; scemare, venir meno:
mladostna zanesenost z leti in izkušnjami uplahne con gli anni e l'esperienza l'entusiasmo giovanile viene meno

3. pren. scoraggiarsi, perder coraggio

utíhati (-am) | utíhniti (-em) imperf., perf.

1. tacere, perdersi (di suono):
glasovi so utihnili le voci tacquero

2. pren. (prenehati objavljati) tacere:
ko divja vojna, poezija utihne quando è guerra, le muse tacciono, silent musae inter arma

3. placarsi, calmarsi:
veter je utihnil il vento si è placato, è calato

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

veheménten vehement

veheménten napad, veter vehement attack, wind

véti (vejem) to blow

veter veje it is blowing

vetrc¹ [é] moški spol (-a …) (rahel veter) der Luftzug; (dih vetra) der Hauch, Windhauch, Lufthauch

vétrc (-a) m dem. od veter venticello; brezza, zefiro; alito:
gastr. španski vetrc meringa

vetrovi [ô] moški spol množina

1. medicina Blähungen množina

2. množina ➞ → veter

vihar moški spol (-ja …) der Sturm (peščeni Sandsturm, snežni Schneesturm, sončni astronomija Sonnensturm, vrtinčast Wirbelsturm, na morju Seesturm; figurativno navdušenja Begeisterungssturm)
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
znak za vihar das Sturmwarnungszeichen, Sturmzeichen
opozorilo, da se bliža vihar die Sturmwarnung
napovedovati vihar auf Sturm stehen (die Zeichen stehen auf Sturm)
razbičan od viharja valovi: sturmgepeitscht
razkuštran od viharja drevo: sturmzersaust
škoda zaradi viharja der Sturmschaden
tišina pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
kdor seje veter, bo žel vihar wer Wind säet, wird Sturm ernten

vihár tempête ženski spol (tudi figurativno) , ouragan moški spol , orage moški spol (tudi figurativno) ; vent impétueux (ali violent) , rafale ženski spol , bourrasque ženski spol

vihar na morju tempête sur mer
snežni vihar tempête (ali bourrasque) de neige
viharji življenja les tempêtes (ali orages, tourmentes, bourrasques) de la vie
vihar v kozarcu vode (figurativno) tempête dans un verre d'eau
kdor veter seje, vihar žanje (figurativno) qui sème le vent récolte la tempête

vihár (-ja) m

1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vihar|en (-na, -no) stürmisch; nebo, valovi: sturmbewegt; (bliskovit, hiter) rapid, stürmisch; Sturm- (noč die Sturmnacht, plima die Sturmflut, veter der Sturmwind), der -sturm (ploskanje Beifallssturm, protest Proteststurm)
viharno je es stürmt

viháren (-rna -o) adj.

1. burrascoso, tumultuoso, turbinoso, turbolento; brusco:
viharno morje mare burrascoso
viharni veter vento brusco, turbinoso
viharno obdobje tempi burrascosi

2. pren. (zelo hiter, živahen) rapido, tumultuoso:
viharen razvoj tehnike uno sviluppo tumultuoso della tecnica

3. pren. veemente, impetuoso, intenso, travolgente:
viharno navdušenje entusiasmo travolgente
viharno ploskanje ovazione

4. pren. (nemiren, buren) burrascoso, tempestuoso, turbolento:
viharni časi tempi burrascosi, turbolenti

5. pren. (razburljiv) eccitabile, impulsivo, infiammabile:
viharen značaj un carattere impulsivo

viháriti (-im) imperf.

1. (tudi impers.) imperversare, infuriare (di tempesta, uragano)
najbolj je viharilo na Karibih l'uragano più violento imperversò sui Caraibi

2. galoppare, andare di gran carriera

3. tr. pren. sballottare, agitare, scrollare:
veter vihari zastave il vento scrolla le bandiere

4. tr. pren. (vznemirjati) turbare, eccitare

vihráti (-ám) imperf.

1. sventolare, svolazzare; tr. scuotere, scrollare:
zastave vihrajo le bandiere sventolano
veter vihra zastave il vento fa sventolare le bandiere

2. correre; galoppare

3. pren. imperversare, infuriare

4. pren. annaspare, gesticolare

vihráti (zastava) ondear

vihrati v vetru flotar al viento; (veter) bramar

višinsk|i (-a, -o) hochliegend, hochgelegen; Höhen- (let der Höhenflug, pas die Höhenzone, rekord der Höhenrekord, veter der Höhenwind, zrak die Höhenluft, favna die Höhenfauna, flora die Höhenflora, klima das Höhenklima, kota der Höhenfestpunkt, lestvica die Höhenskala, meja die Höhengrenze, naselbina die Höhensiedlung, razlika der Höhenunterschied, zdravilišče der Höhenkurort, žarčenje die Höhenstrahlung)
letalstvo višinski rep das Höhenleitwerk
višinsko krmilo das Höhenruder
višinski stabilizator die Höhenflosse
višinsko (po višini) nach Höhe

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vmésen (-sna -o) adj. intermedio, intercalare; interlocutorio; intercorrente; mediano:
grad. vmesna stena tramezza
vmesna faza v pogajanjih fase interlocutoria delle trattative
gastr. vmesna jed intromesso, entremets
obl. vmesna podloga controfodera
šport. vmesni čas intertempo
teh. vmesni prostor intervallo, intercapedine
lingv. vmesni stavek parentesi
meteor. vmesni veter mezzovento