Franja

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cepljen¹ [é] (-a, -o)

1. (na dvoje) gespalten; zweigeteilt; Spalt-
tehnika cepljeni plin das Spaltgas
živalstvo, zoologija, medicina cepljena noga der Spaltfuß
tehnika cepljeno usnje das Spaltleder

2. figurativno (nabrit) gerissen; (čuden) komisch; (usekan) hirnrissig

chamois [šamwa] masculin gams; gamsovina, irhovina; semiš; invariable svetlo rumen

gants masculin pluriel de chamois rokavice iz gamsovine
(peau féminin) chamois à essuyer pralno usnje, krpa za čiščenje oken

chèvre [šəvr] féminin koza; stojalo (pri žaganju); vitel

cuir masculin de chèvre tanné strojeno kozje usnje
lait masculin, fromage masculin de chèvre kozje mleko, kozji sir
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati na to, da je volk sit in koza cela
où la chèvre est liée il faut qu'elle broute (figuré) treba je živeti ustrezno svojim dohodkom, biti skromen

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

cocodrilo moški spol krokodil; premeten človek; alarmni aparat

lágrimas de cocodrilo krokodilove solze
piel de cocodrilo krokodilovo usnje

Córdoba ženski spol Kordova

cuero de Córdoba kordovansko usnje

cru, e [krü] adjectif surov, nekuhan; presen; težko prebavljiv; neobdelan, neotesan; trd (voda), nezrel (sadje); kričeč (barva); figuré surov, robat, brezobziren; nedostojen; gol (resnica); nežgan (opeka)

à cru na goli koži
construction féminin à cru zgradba brez temelja
cuir masculin cru, soie féminin crue surovo usnje, surova svila
aliment masculin cru surova, presna hrana
monter à cru jahati brez sedla
vouloir avaler, manger quelqu'un tout cru biti zelo besen na koga

češnjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cseresznye
2. (v kulinariki) ▸ cseresznye, cseresznyés
3. (izdelan iz češnjevega lesa) ▸ cseresznye, cseresznyefaBoki barke ob ležiščih niso oblečeni v umetno usnje, ampak so prekriti s češnjevim furnirjem. ▸ A fekhelyek mellett a hajó falát nem műbőr, hanem cseresznyefurnér borította.

4. (o barvi) ▸ cseresznye

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

dégorger [degɔrže] verbe transitif bruhati; izplakniti; technique očistiti; familier nazaj dati; verbe intransitif od-, iztekati se

se dégorger izprazniti se, izli(va)ti se; splahneti (oteklina)
faire dégorger un poisson odstraniti iz ribe okus po blatu
faire dégorger des concombres odstraniti vodo iz kumar
dégorger du cuir čistiti, izpirati usnje
dégorger un évier odmašiti lijak

embossed [imbɔ́st] pridevnik
izbočen, reliefen

embossed leather hrapavo usnje
embossed printing tisk za slepce, vtisnjeni tisk

enveloppe [ɑ̃vlɔp] féminin zalepka, kuverta; ovoj, omot: knjižni ovitek; mrežica za lase; ovojni list (cigare); papirnata vrečka; skorja (drevesa); anatomie, botanique koža, kožica; zoologie lupina; technique plašč(pri pnevmatiki); ohišje; figuré zunanja oblika, zunanjost

enveloppe isolante izolacija
enveloppe de cuir d'un ballon de football usnje žoge
enveloppe deuil zalepka s črnim, žalnim robom
enveloppe (des pneus) plašč(pri pnevmatiki)
enveloppe protectrice zaščitni ovoj
coller l'enveloppe zalepiti kuverto
décacheter l'enveloppe odlepiti, odrezati kuverto na enem kraju
mettre une lettre sous enveloppe dati pismo v kuverto
timbrer l'enveloppe nalepiti znamko na kuverto

érafler [erafte] verbe transitif opraskati; odrgniti; oguliti

s'érafler la main avec un clou opraskati si roko z žebljem
la balle n'a fait que l'érafler krogla ga je samo oplazila, obstrelila
genou masculin éraflé odrgnjeno, oguljeno koleno
cuir masculin éraflé odrgnjeno usnje

frappeur, euse [-pœr, öz] adjectif

esprit masculin frappeur duh (prikazen), ki potrka na steno, pohištvo, če ga pokličemo; masculin kovaški pomočnik, technique kovalec (novcev), vtiskovalec (v usnje, v papir)

gaufrer [gofre] verbe transitif

gaufrer du papier, un tissu, du cuir (z vročim železom) vtisniti risbe, vzorce v papir, v tkanino, v usnje

gmȁzovskī -ā -ō: -a koža koža, usnje plazilca

gòveđi -ā -ē goveji: -a juha, kuga; -e pečenje; -a staja goveji hlev; -a koža goveja koža, goveje usnje; goveđi loj; goveđi but goveje stegno; -a žila bikovka; goveđi jezik bot. jelenov jezik

govej|i (-a, -e) vom Rind, Rind-, Rinds-, Rinder- (loj der Rindertalg, jezik die Rinderzunge, juha die Rindsuppe, kuga die Rinderpest, meso das Rindfleisch, pečenka der Rinderbraten, trakulja der Rindbandwurm, usnje das Rindsleder)

govéji

govéja juha beef broth, (za bolnike) beef tea
govéji jezik ox tongue
govéja kuga cattle plague
govéji loj beef tallow, (kuhinjski) beef fat, beef suet
govéje meso beef
govéje usnje oxhide, cowhide
govéji zrezek beefsteak