Franja

državn|i (-a, -o) staatlich; national; (v lasti države) staatseigen; notranji: innerstaatlich; National-, Staats-, lastni: Landes- (jezik die Landessprache, prvak Landesmeister, rekord Landesrekord, barve Landesfarben množina, aparat der Staatsapparat, bankrot der Staatsbankrott, blagor das Staatswohl, denar Staatsgelder množina, dolgovi Staatsschulden množina, grb das Staatswappen, interes das Staatsinteresse, izdatki Staatsausgaben množina, izpit das Staatsexamen, die Staatsprüfung, jezik die Staatssprache, kapitalizem der Staatskapitalismus, komisar der Staatskommissar, organ die Staatsbehörde, poglavar das Staatsoberhaupt, pogreb das Staatsbegräbnis, posli Staatsgeschäfte množina, praznik der Nationalfeiertag, Staatsfeiertag, prihodki Staatseinnahmen, množina, proračun der Staatshaushalt, sekretar der Staatssekretär, simbol das Hoheitszeichen, das Staatssymbol, uradnik der Staatsbeamte, banka die Staatsbank, cerkev die Staatskirche, dotacija der [Staatszuschuß] Staatszuschuss, kontrola die Staatsaufsicht, kriza die Staatskrise, lastnina das Staatseigentum, nagrada der Staatspreis, oblast die Staatsgewalt, die Staatsmacht, obveznica die Staatsanleihe, opera die Staatsoper, politika die Staatspolitik, služba der Staatsdienst, tajnost das Staatsgeheimnis, uprava die Staatsverwaltung, varnost die Staatssicherheit, der Staatsschutz, vera die Staatsreligion, zadolženost die Staatsverschuldung, gledališče das Staatstheater, oblastvo die Staatsobrigkeit, podjetje das Staatsunternehmen, der Staatsbetrieb, poroštvo die Staatsbürgschaft, posojilo die Staatsanleihe, premoženje das Staatsvermögen, žalovanje die Staatstrauer)
v državni režiji unter staatlicher Regie
v državni službi beim Staat
na državne stroške auf Staatskosten

edil samostalnik
zgodovina (državni uradnik v starem Rimu) ▸ aedilis [ókori római hivatalnok]

ephorus -ī, m (gr. ἔφορος nadzornik) efor, uradnik v Šparti. Pet eforov je sprva nadzorovalo trg, kmalu so dobili tudi sodno oblast in pravico pozivati druge uradnike na odgovor, kot javni tožilci pa pravico tožiti celo kralje. Naposled so imeli v rokah skoraj vso izvršilno moč: Ci., N.

Opomba: Gen. pl. ephorûm: N.

estado moški spol stanje; mirovanje, mir; država, vlada; statistična tabela, (tabelarni) pregled; ploščinska mera (49 kvadr. čevljev)

estado civil stan, osebni podatki
el estado de cosas dejanski stan
estado económico premoženjsko stanje
estado federal zvezna država
estado de guerra vojno stanje, nagli sod
en estado de guerra v vojnem stanju
estado llano, estado común meščanski stan
estado mayor polkovni štab
estado de prosperidad blagostanje
estado de sitio nagli sod
el cuarto estado četrti stan, delavski stan
empleado (funcionario) de Estado državni uradnik
en buen estado v dobrem stanju, nepoškodovan
en estado de merecer še neporočen
dar estado a uno preskrbovati koga
mudar (tomar) estado poročiti se
poner en estado poročiti
los Estados ABC (Am) ABC države (Argentina, Brazilija, Chile)
los Estados Unidos de América ZDA
siete estados debajo de tierra skrit pred vsem

exceptor -ōris, m (excipere) prepisovalec, sodni pisar, zapisnikar: Aug.; v pozni cesarski dobi nižji uradnik v dvorni pisarni, zapisnikar, aktuar: Cod. I.

finánčen financial; finance; fiscal

iz finánčnih razlogov for financial reasons
finánčna izravnava financial compensation
finánčna kriza financial crisis
finánčni krogi financial circles
finánčna kontrola finance control
finánčni minister minister of finances, VB Chancellor of the Exchequer, ZDA Secretary of the Treasury
finánčno ministrstvo ministry of finance, VB Treasury, Exchequer, ZDA Treasury Department
finánčno leto the financial (ali fiscal) year
finánčni odbor finance committee
finánčni pogoji financial conditions
finánčna politika financial (ali fiscal) policy
finánčno poročilo financial report
finánčni položaj financial state (ali condition ali situation)
finánčne razmere pecuniary circumstances
finánčna reforma financial reform
finánčna uprava financial administration, (davkarija) Board of Inland Revenue
finánčni uradnik clerk of the Treasury; fiscal officer
finánčno vprašanje financial question

finánčen financier, des finances

finančno leto année ženski spol financière, exercice moški spol
finančno ministrstvo ministère moški spol des finances
finančna pomoč aide ženski spol financière, subvention ženski spol
finančni strokovnjak expert moški spol financier
finančni uradnik fonctionnaire moški spol (de l'administration) des finances

finánčen financiero; de Hacienda; pecuniario; económico; fiscal

finančna kriza crisis f financiera
finančni krogi círculos m pl financieros
finančna komisija, odbor comisión f financiera
finančno leto año m financiero; año (ali ejercicio m) económico; año fiscal
finančni minister, finančno ministrstvo ministro m, ministerio m de Hacienda (A de Finanzas)
finančna pomoč, finančna politika ayuda f, política f financiera
finančni strokovnjak hacendista m
finančni uradnik funcionario m de Hacienda

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

funkcionar samostalnik
(uradnik) ▸ tisztviselő, tisztségviselő, funkcionárius

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

informacij|a ženski spol (-e …) die Information (o über) (tudi biologija), die Auskunft; -information (dedna Erbinformation, za tisk Presseinformation, napačna Fehlinformation, vnaprejšnja Vorabinformation, zakulisna Insiderinformation, Hintergrundinformation)
… informacij Informations-
(izmenjava der Informationsaustausch, vir die Informationsquelle); službe: die Auskunft, der Auskunftsdienst
okence za informacije der Auskunftsschalter
uradnik za informacije der Auskunftsbeamte
avtomobilistično: Pomoč in informacije der Pannendienst, der Autohilfsdienst
telefonska: die Fernsprechauskunft, die Auskunft
dajati/dati informacije Informationen geben
pridobiti informacijo/informacije Informationen einholen, sich erkundigen (nach), (etwas) erfragen
prepovedati dajanje informacij eine Informationssperre verhängen
željan informacij informationshungrig

interdiction [ɛ̃tɛrdiksjɔ̃] féminin prepoved; prepoved izvrševanja službe (poklica), suspendiranje; postavitev pod skrbstvo

interdiction d'atterrissage (aéronautique) prepoved pristajanja
interdiction de commerce prepoved trgovanja
interdiction correctionnelle, interdiction des droits civiques, civils et de famille odvzem političnih, državljanskih in družinskih pravic
interdiction de construction, d'emploi, d'exportation, d'un journal, de séjour prepoved gradnje, zaposlitve, izvoza, izhajanja časopisa, bivanja (v kakem kraju)
interdiction de stationner prepoved parkiranja
interdiction de survoler (aéronautique) prepoved preletavanja, letenja nad
fonctionnaire masculin, prêtre masculin frappé d'interdiction suspendiran uradnik, duhovnik
heure féminin d'interdiction policijska ura
tir masculin d'interdiction (militaire) zaporni ogenj
demander l'interdiction d'un prodigue zahtevati postavitev pod skrbstvo za zapravljivca
frapper d'interdiction postaviti pod skrbstvo

jubilación ženski spol, -lamiento moški spol upokojitev, pokoj, (starostna) pokojnina

funcionario en jubilación upokojen uradnik

koncépten (-tna -o) adj.

1. dell'abbozzo, della minuta

2. del disegno, del progetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
adm. konceptni uradnik (v stari Avstriji in Jugoslaviji) impiegato (di concetto)

kraljévi (-a -o) adj.

1. di re, reale, regio:
kraljevi prestol trono reale
izhajati iz kraljevega rodu essere di origine reale
hist. cesarsko-kraljevi uradnik funzionario imperial-regio
vaše kraljevo veličanstvo Vostra maestà

2. ekst. (obilen, kraljevski) regale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. kraljeva voda acqua ragia
šah. kraljevi gambit gambetto di re
s kraljevim dekretom per regio decreto
kraljeva vojska regio esercito
kraljeva dvojica reali pl.
kraljeva palača reggia
hist. kraljevi namestnik balivo
zool. kraljevi orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
hist. kraljevi pečatnik guardasigilli
hist. kraljevi upravitelj castaldo
kraljevo dostojanstvo regalità
bot. kraljevo kopje porraccio, asfodelo (Asphodelus albus)

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.

libellēnsis -is, m (libellus) libelénzis = zbiralec prošenj, cesarski uradnik, ki je sprejemal in vpisoval prošnje, naslovljene na cesarja: Cod. I.

listin|a ženski spol (-e …) die Urkunde, izvirnik: Originalurkunde; knjigovodska: der Beleg, Buchungsbeleg; -urkunde, der -brief, die -schrift (darilna Schenkungsurkunde, koncesijska Konzessionsurkunde, o imenovanju Ernennungsurkunde, Bestallungsurkunde, Bestallungsbrief, o podelitvi državljanstva Einbürgerungsurkunde, o podelitvi naziva častnega občana Ehrenbürgerbrief, patentna Patentschrift, potna Reisedokument, ratifikacijska Ratifikationsurkunde, ustanovna Stiftungsurkunde)
sklepna listina Helsinške konference die [Schlußakte] Schlussakte von Helsinki
ustanovna listina OZN die UN-Charta
ponarejevalec listin der Urkundenfälscher
ponaredba listine pravo die Urkundenfälschung
predložitev listine die Urkundenvorlage
pravo zatajitev listine die Urkundenunterdrückung
dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
sestaviti listino o (etwas) beurkunden
uradnik, ki izdaja listine der Urkundsbeamte

magistráten

magistrátni uradnik municipal officer, (glavni) town clerk