Franja

крепиться biti trden, trdno se držati; upirati se;
к. духом dajati si poguma

неотразимый neodvrnljiv, nepreprečljiv; ki se mu ni mogoče upirati, nepremagljiv

повстава́ти -таю́ недок., vstájati -am nedov., upírati se -am se nedov.

проти́витися -влюся недок., upírati se -am se nedov.

противиться upirati se, nasprotovati

противоборствовать (zast.) nasprotovati, upirati se

противодействовать upirati se, delovati proti

противостоять upirati se; biti nasprotnega mnenja

протистоя́ти -стою́ недок., upírati se -am se nedov., zoperstávljati se -am se nedov.

пруча́тися -ча́юся недок., upírati se -am se nedov.

сопротивляться upirati se

упираться opirati se, opreti se ob kaj; upirati se, upreti se čemu, trmasto vztrajati

упрямиться upirati se, postavljati se po robu, kljubovati

устаивать, устоять upirati se, upreti se, vztrajati (na mestu), vzdržati;

aborrire

A) v. tr. (pres. aborrisco, abōrro) čutiti odpor, sovražiti, mrziti:
la natura aborrisce il vuoto narava ne prenese praznine

B) v. intr.
aborrire da qcs. upirati se, gnusiti se, gabiti se:
aborro dal sangue kri se mi upira

ācer ācris ācre (st.lat. tudi z dvema končajema: ācer, ācre Enn. et Naev. ap. Prisc. ali ācris, ācre Enn. ap. Prisc., Cels., Col.; v navadni govorici pri poznih piscih pogosto tudi ācer, ācra, ācrum), adv. ācriter, tudi ācre (acc. neutr. sg.) S. ap. Non., Pers., Ap. (prim. gr. ἄκρις, ὄκρις vrh gore, ἀκίς ost, ἀκή ost, ἄκων kopje, lat. ocris, mediocris, acēre, acuere, acus -ūs, acus -eris, aculeus, acūmen, acies, acerbus)

1. oster, šilast, bridek: arma Luc. ap. Non., ferrum T.; pren.: acres stimuli V., H., T.; prolept.: acres arcūs V. ostro napeti.

2. pren.
a) (glede na čutno zaznavo) po okusu oster, hud, rezek (naspr. dulcis, lenis, mollis): acetum Varr. fr., H., Cels., humores Ci. ostri sokovi (v želodcu), rapula H., stomachus post vinum H. kisel, pokvarjen; od tod subst. ācria -ium, n α) ostre (rezke) jedi: ut vitet acria ut sinapi Varr. fr. β) ostrina, rezkost: viscerum, in cibis Plin.; po vonju oster, hud, pronicav: odor Lucr., Plin., unguenta summā et acerrimā suavitate condita Ci.; met.: acres canes naribus O. z ostrim vohom; za sluh oster, pronicav: flammae sonitus V. ostro prasketanje, vox Lucr., vox acrior Q. (naspr. iucundior), syllabae acres Q. (naspr. leniores), acriter pronuntiare Plin. iun. glasno; met.: acris tibia H. ostrozvočna, zveneča; o vidu oster, bister: acerrimus sensus videndi Ci., acri et defixo aspectu uti Corn. ostro upreti (upirati) oči v eno mesto, visus acerrimus Plin., acriter intueri solem Ci. z uprtimi očmi, acriter videre vitia Ci.; tudi živ ali bleščav (o barvah), poseb. živo rdeč, svetlo, živo škrlaten: splendor Lucr., rubor Sen. ph., acriter viridis Plin. živo zelen; met.: acres oculi Ci. prešinljive, bistre; po čutu oster, hud: hiems H., acrior hiems Pl., frigus Lucr., flatus, acrior ventus Cu., acres tempestates C. neugodno vreme, acrior ignis O., Col., acerrima fax T. hudo žareča, sol acer Lucr., Plin. ali acrior sol H., Plin. (bolj) pripekajoče, ardor acerrimus Ci., somnus acris Enn. ap. Prisc. trdno, dolor Lucr. bridka, acerrimi dolores Ci., caedunt acerrime virgis Ci.; enalaga: acris solis potentia V., dolor corporis, cuius morsus est acerrimus Ci.; pren. o drugih dojemljivih stvareh: imagines Ci. žive; pogosto hud = mučen, bolesten, težeč: curae Varr. ap. Non., invidia H., metus Lucr., memoria, paenitentia T.
b) po naravi ognjevit, isker, (raz)vnet, goreč, krepkovoljen (naspr. lentus, quietus): vir S., rusticus V., testis Ci., acrior in rebus gerendis Ci., civis acerrimus Ci., acerrimi viri praestans prudentia N., acer potor H., pocula H. iz katerih se močno pije, ingenium S., vir fortis et acris animi Ci., acerrime agere, monere, se morti offerre Ci., acerrime occupatus N.; poseb. o bojevnikih: hostis Ci., milites acres Ci., stetit acer in armis V., acer in ferro (v boju) Ci. ep., equus V. isker bojni konj, acriter pugnare V., acriter et diu repugnare Ci. ep., acriter pugnam inire, acrius invadere dextrum cornu L.; z abl. loci: bellis acer, acer equis V. v boju, na konju, Mithridates bello acerrimus Vell.; z loc.: acer militiae T. ali belli Vell. v vojni; z dat. gerundivi: duces partium accendendo civili acres T.; z ad: homo ad perdiscendum acerrimus Ci. zelo ukaželjen; z inf.: iuga Pyrenes venatibus acer metiri Sil.; met.: acer peditis voltus in hostem H. bojevit, vultus eorum indignitate rerum acrior L.; occ. oster = strog, osoren, divji, strasten (naspr. lenis, mitis, mollis, modestus, quietus): fugitor Pl., pater Ter., aestimator, iudex Ci., acer hostis Bupalo H. strasten, domini acres Lucr., uxor acerrima Pl., pugna cum acerrimo adversario Ci., acriter increpare Cu.; pogosto o živalih = hud, divji: canis Ci., H. idr. popadljiv, aper V., leo acerrimus N., Corn.
c) po razumu oster, bister, ostroumen, bistroumen: vir acri (acerrimo) ingenio Ci., acre iudicium Ci., consilium Cu., memoria Ci., Cu., investigator Ci., homo Plin., praeceptor Q., acriter contemplari, intellegere Ci., acrius cavere H. previdneje.
č) (o abstr., zlasti o duševnem stanju): hud, silen, močan, strasten: amor, metus V., amor gloriae nimis acer Ci., cupiditas, luctus, studium, odium Ci., impetus, proelium, pugna, bellum Ci., fuga V. nagel, acerrimo concursu N. v najhujšem vrvenju, acri militia H. v strogi vojaščini, supplicium, tormentum Ci., acerrima sententia Ci., acriora consilia T. (naspr. cauta), lex lata est acerrima Ci., quae nox acerrima fuit Ci., acrior annona T. povišana cena žita, amatur atque egetur acriter Pl., acriter ulcisci iniurias T., acrius cupere Cu., victoriam acerrime in aliquem exercere S., acerrime exspectare Ci. bridko, željno; kot subst. neutr.: ridiculum acri fortius secat res H. smešnost reže globlje kakor rezkost.

agitar vihteti, mahati z, (pre)tresti, razburiti, razgibati, vznemiriti; razburiti, razgibati, vznemiriti; agitirati

agítese antes de usarlo pred uporabo pretresti!
agitarse otepati se, upirati se

ankommen^*

1. priti, prispeti, dopotovati

2. bei einem Publikum: gut/schlecht ankommen imeti uspeh/ne imeti uspeha, biti dobro/slabo sprejet; schlecht ankommen bei slabo naleteti pri

3. gegen etwas upirati se (čemu)

4. (überkommen) Bedenken usw.: lotevati se (koga)

5. ankommen auf es kommt darauf an (vse) je odvisno od, bistveno pa je, da; es kommt nicht aufs Geld an: denar ni bistven; es auf etwas ankommen lassen tvegati (kaj)

aretacija samostalnik
(odvzem prostosti) ▸ letartóztatásKmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.

aufbäumen naviti na valj, napeti; sich aufbäumen vzpenjati se; sich aufbäumen gegen upirati se (čemu, komu)