Franja

aldilà m invar. onstranstvo:
non credere nell'aldilà ne verjeti v onstranstvo
andare nell'aldilà umreti

aliento moški spol dih, dihljaj, sapa; duh; pogum, moč

aliento fétido neprijeten duh iz ust
de un aliento nepretrgan
sin aliento brez sape, zasopljen
cobrar aliento spet k sapi priti
tomar aliento sapo zajeti (loviti)
dar los últimos alientos izdihniti, umreti

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

aloft [əlɔ́ft] prislov
visoko, v višavi
figurativno vzvišeno

to go aloft umreti
to send aloft poslati na oni svet

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč

anima -ae, f (prim. animus)

1. sapa, veter: anima reviviscit Varr. ap. Non., aurarum leves animae Lucr., impellunt animae lintea Thraciae H., quantum ignes animaeque (namreč Vulkanovega meha) valent V.; occ.
a) zrak: aqua, terra, anima, sol Varr., tenuis an. Ci., (animus) si anima est, fortasse dissipabitur Ci., magnum per inane coacta semina terrarumque animaeque marisque... et liquidi simul ignis V., tudi kje zaprti zrak: Phrygios per ossa cantus liquida canit animā Varr. ap. Non., plena animae vesicula parva saepe ita dat sonitum displosa repente Lucr., motione vero vectium vehementiore spiritus... influit et replet anima canales Vitr.
b) sapa = dih, dihanje: animam recipe Ter. odsopi, oddahni si, animam comprimere Ter. ali continere Cl. ali tenere O. sapo zadrž(ev)ati, animam ducere Ci. ali trahere Plin., qui non modo animum integrum, sed ne animam quidem puram conservare potuisset Ci., animā interclusā exspirare L., interclusā animā creditus est mortalitatem explevisse T. ker mu je sapa zastala; angues inspirant graves animas O. strupen dih, vipeream spirans animam V. gadjo (strupeno) besnost, anima foetida ali redolens Kom., Sen. rh. smrdeča (zoprna) sapa, anima deficit Cels. človek omedli, animae gravitas Plin. težko dihanje; pesn. = duh, vonj: anima amphorae Ph. vinski duh.

2. (dih kot znamenje ali bistvo življenja =) duša, življenjska moč, življenje (anima je počelo fizičnega, animus umskega, duševnega življenja): Lucr., S., Cu. idr., sapimus animo, fruimur animā; sine animo anima est debilis Acc. ap. Non., neque in homine inesse animum vel animam nec in bestia Ci. breztelesna... telesna duša; prvotni pomen „sapa“, „dih“ se kaže v evfem. zvezah, kakršne so npr.: animam efflare Ci. ali exhalare, exspirare O. ali emittere N. = dušo izdihniti, pustiti, animam edere Ci. ali dare V. ali effundere, finire O. ali deponere N. = umreti, animam agere Ci., L. idr. dušo puščati, umirati; abstr.: animā se privare Enn., anima corpus liquit Acc. fr., animam relinquam potius Ter., alterum anima reliquit N., animam abstulit hosti V., quin animam eripis? O., animam ducere L. medleti, giniti, animam trahere L., T. životariti, dum anima est Ci. dokler diha (živi); pesn. = kri (v kateri je življenje): purpuream vomit ille animam V. škrlatni sok življenja; preg.: animam debere Ter. življenje dolgovati (o zelo zadolženih).

3. occ.
a) duša umrlega, večinoma v pl. duše umrlih, duhovi, sence, mani: animamque sepulcro condimus V., cineres animaeque paternae V., tu pias laetis animas reponis sedibus H. (o Merkurju), cruor in fossam confusus, ut inde manes elicerent, animas responsa daturas H., indefletaeque vagantur natarum matrumque animae O., nigrantisque domos animarum intrasse silentium Pr.
b) met. bitje, ki ima dušo, živo bitje: ova parire solet genus pennis condecoratum, non animam Enn. ap. Varr., hi fibris animaque litant Stat., animae rationis expertes Lact.; od tod o umnih živih bitjih kot ljubkovalna ali grajalna beseda = dušica, duša: vos, meae carissimae animae Ci. ep., egregias animas... decorate supremis muneribus V., Plotius et Varius... Vergiliusque..., animae, quales neque candidiores terra tulit neque... H., imbelles animae Lucan. mevžaste duše, bebe, vos Treviri et ceterae servientium animae T. suženjske duše.

4. (redko = animus) duh, um, miselnost: anima rationis consiliique particeps Ci., ingenii facinora sicut anima immortalia sunt S., morte carent animae O.

Opomba: Arh. gen. sg. animāī: Enn., Lucr.; dat. in abl. pl. pravilno animis, pri poznih piscih, poseb. pri Eccl. tudi animābus.

animus -ī, m (v lat. ta beseda nima več prvotnega konkr. pomena „sapa“, „veter“, ki ga kaže še gr. ἄνεμος, ampak se rabi le pren. v pomenu „duša“, „duh“).

A.

1. duša (naspr. corpus ali anima = fizična ali tudi duševna življenjska moč): animi corporisque vires L., credo deos immortales sparsisse animos in corpora humana Ci., unde anima atque animi constet natura Lucr., difficile est animum perducere ad contemptionem animae (življenja) Sen. ph.; redkeje o živalih: bestiae, quarum animi sunt rationis expertes Ci., animantia quaedam animum habent, quaedam tantum animam Sen. ph.

2. duh (kot obseg vseh duševnih zmožnosti): dux atque imperator vitae mortalium animus est S., animus incorruptus, aeternus, rector humani generis, agit atque habet cuncta S., animus et mens Ci. (celota in del): duh in sposobnost mišljenja, animo delectari N. duševni užitek imeti, annis gravis atque animi maturus Aletes V., primum animus vigorem suum, deinde corpus quoque recuperavit Cu.

3. pesn. (= anima) življenjska moč, vitalnost, življenje: unā eādemque viā sanguis animusque sequuntur V., dant animos plagae (turbini) V. ga ožive = ga zaženejo (da se vrti), ga zavrtijo, rapidus torrens, animos cui verna ministrant flumina Stat.

4. met. oseba, mož, človek: cuncta manūs avidas fugient heredis, amico quae dederis animo H. svoji ljubi osebi = samemu sebi, quae vox ut venit ad aurīs, obstupuere animi V., miserere animi V. usmili se me, impotens animus Cu. človek, ki ne pozna mere; ljubkovalno: mi anime Pl. ali anime mi Pl., Ter. srce moje, animus meus Fr.

B. Splošni pomen „duša“ se cepi po trojni duševni dejavnosti mišljenja, čutenja, hotenja:

I. sposobnost mišljenja, miselnost:

1. duh, um: animo circumspicere, cernere, praesentire, providere Ci., id potestis cum animis vestris cogitare Ci., accipite haec animis laetasque advertite mentes V., animo metitur utrumque O.; pogosto: animum rebus advertere, adiungere, applicare, attendere, intendere, appellare ipd. Ci., aliquid animo concipere Ci., L. idr. misliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, animos adhibete O. pazite.

2. met.
a) duh = misli: adesse animo (animis) Ci., L. z mislimi prisoten biti = paziti, fingite parumper animo Ci. v mislih, sic in animo habeto, uti ne cupide emas Ca., sic semper in animo habui te in meo aere esse Ci. ep. sem vedno mislil, ignotas animum dimittit in artes O.
b) zavest, zavestnost: mihi animus etiam nunc abest Pl., rediit animus Pl., relinquit animus Sextium gravibus acceptis vulneribus C. onesvestil se je Sekstij, timor abstulit omnem sensum animumque O., lonqui ali defici animo Cu. zavest izgubiti (izgubljati), onesvestiti se, linquente animo in eum... incubuit Cu., linquentem revocare animum Cu. ali animum recipere Cu. zopet osvestiti se, redeunte paulatim animo Cu.; v pl.: deficientibus animis L.
c) pamet = spomin: deleo omnes dehinc ex animo mulieres Ter., excĭdere ali effluere ex animo Ci. izgubiti se (uiti) iz spomina, pozabiti se, memor in bene meritos animus Ci., omnia fert aetas, animum quoque;... nunc oblita mihi tot carmina V., animis dicta figere V. vtisniti si v spomin, zapomniti si, memorique animo tua iussa notavi O., haberet in animo amicum T. naj bi se spominjal prijatelja, recursabant animo vetera omina T.
č) misel, mnenje, spoznanje, sodba, premislek (premišljevanje): ut animus meus est Pl., meo (quidem) animo Pl., Ci. po mojem mnenju, po mojih mislih, kakor se meni zdi, animo spatium dare Cu. duhu časa dati (čas si vzeti) za premišljevanje, aliquid animo agitare Cu. nameravati kaj, animo in diversa versato Cu.

II. čutenje:

1. čuteča duša (naspr. mens misleča duša), srce, čut, čustvo, občutek: mala mens, malus animus Ter. srce, otiosus ab animo Ter. brez skrbi, brezskrben, Medea animo aegra, amore saevo saucia Enn. ap. Corn. na duši (od ljubezni) bolna, animus aegrotus Ter. od ljubezni bolno srce, animus aeger Ci., animo tremere Ci., animi metus Ci. ali timor S., lubido animi sui S. strastnost, dolor animi Cu., sortem animo miseratus V., horror animo est V., animos ad sidera tollo V. srce dvigam k nebu, animo iras concipere O. razjeziti se, omnium mentes animosque perturbare C. mišljenje in čutenje, glavo in srce, iuvenem oculis animoque requirit O., aequo animo Pl., Ci., N. idr. ravnodušno, animo iniquo Ter., Ci., L. idr. nerad, non movet facies animos ferarum O., (Aristides Thebanus) omnium primus animum pinxit et sensus hominum expressit Plin. je prvi oduševil svoje slike in izrazil človeške čute; pogosto loc. animī v srcu (velikokrat skoraj pleonastično, takrat se sploh ne sloveni): incertus animi Ter., S. fr. idr., dubius a. V., aeger a., suspensi a., stupentes a. L., angere se a. Pl., pendēre a. Ter., Ci., iuvenem a. miserata V.

2. met.
a) duh, srce = mišljenje in čustvovanje, miselnost in ravnanje, misli, čud, značaj, načela: animus iracundus Pl., laetus H., O., fortis, apertus et simplex, altissimus ac gloriae cupidus Ci., magnus Ci., C., alacer ac promptus C., fluxus S. lahkomiselna načela, belli ingens, domi modicus S. prevzeten skromen duh, animo ingenti S. junaškega duha (značaja), liberi hominis animus Cu., femina ingens animi (loc.) T. velikodušna, meliore animo O. zadovoljnejši, esse angusti animi atque demissi Ci., pusilli animi est Ci. znamenje nizkotnega mišljenja je, kaže nizkotno mišljenje, animi parvi H. nizkomiseln, quaerit moresque animumque virorum O., animi imbecillitas C., animi constantia O.; pesn. (o drevesih): exuerint silvestrem animum V. svoje divjaštvo.
b) duševna (srčna) razpoloženost, (dobra ali slaba) volja: si animus vultu aestimatur Cu., animo dispar vultus Cu., bono animo esse Ci. dobro razpoložen biti, dobre volje biti, bonum animum habere Cu. brez strahu biti.
c) duševna razpoloženost = mišljenje, srce (pogosto z napovedjo osebe, ki ji je naklonjeno ali sovražno): hoc animo in nos esse debetis Ci., bono ali alieno animo esse in aliquem C. naklonjen ali nenaklonjen (sovražen) biti komu, inimico animo esse C., amicus ali hostilis a. Cu., capere regis animum Cu. naklonjenost, reconciliati pignus animi Cu. zopet pridobljene naklonjenosti, quo animo inter nos simus, ignorant Ci. kako smo si med seboj, pro mutuo inter nos animo Ci.

3.
a) srce = srčnost, pogum(nost): bono es animo Ter., Varr., Ap. ali bono sis (fac sis) animo Kom. ali animum bonum habe Pl., S. idr. bodi pogumen, fac animo praesenti hoc dicas Ter. srčno, pogumno, in re mala bono animo uti Plin. „grenke molče požirati“, satis animi O., si ad haec parum est animi L., cum Poeno recens victoria animo esset L. je Punca hrabrila, mu dajala srce, magnum animum ostendere C., telo animus praestantior omni O., his dictis animum arrecti V. opogumljeni, neutris animus est ad pugnandum L.; pogosto v podobah z glagoli naraščanja in pojemanja, vzdigovanja in upadanja, vnemanja in podiranja: cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit extemplo Romanis a. L., animus crevit obsessis Cu., animum dare O., animum (animos) addere Ci., L., animos facere L., animum augere C., L., animus alicui accedit ali animi iis accedunt Ci., animum sumere Vell. srce si vzeti (jemati), animo deficere Hirt. srce izgubiti, pogum upade (upada) komu, animus relanguescit C., cum ipsa cunctatio et his animos minuisset et auxisset hosti L., animum (animos) tollere Pl., Ci., L., animum demittere O., hostium animi labare coeperunt Cu., animi cecĭdēre O. srce (jim) je upadlo, pogum (jim) je upadel (= animis concĭdunt hostes Hirt.), animum (animos) accendere, inflammare L., Cu., animum (animos Iust.) frangere Ci., O. srce streti komu, frangi animo Ci., N. srce se komu stre; pren.: venti proelia tollunt animis et viribus aequis V.; poseb. iskrenost, živahnost, živost (govora): actio plena animi Ci., quae vis, qui animus... illi oratori defuit Ci., et consilii et animi satis Q.
b) pogumno ali ponosno pričakovanje, pogumna ali ponosna zavest: ne super fortunam animum gereret S., magnus mihi animus est hodiernum diem... initium libertatis totius Britanniae fore T. s ponosno zavestjo se nadejam.
c) domišljav duh, prevzetnost, ošabnost, napuh, kljubovalnost; nav. v pl. (gl. opombo): remittant spiritus, comprimant animos suos, sedent arrogantiam Ci., iam insolentiam noratis himinis, noratis animos eius et spiritus tribunicios Ci. tribunsko prevzetnost, cum divitiae iam animos facerent L., Demarata uxor... inflata adhuc regiis animis ac muliebri spiritu L., (Niobae) multa dabant animos O., haec natis habens sublimes animos O. preponosna na svoje otroke, victor superans animis V., pone animos V.; redko v sg.: cui inerat contemptor animus et superbia S.
č) nejevolja, jeza, ihta: animum vincere, iracundiam cohibere Ci., alicuius animos atque impetus retardare Ci., vince animos iramque tuam O., suo animo indulgere O. = animo obsequi Cu. ihti vda(ja)ti se, animo imperare, temperare Cu., ferus lacrimas animi siccaverat ardor O., animi Archilochi H. strastnost, inexorabilis a. in devictos Cu.; pesn.: celsa sedet Aeolus arce... mollitque (ventorum) animos (divjost) et temperat iras V.

III. hotenje:

1. volja, želja, hotenje, (na)gon: quoniam nobis di immortales animum ostenderunt suum Pl., clamare libebat, verba animo desunt O., omnibus idem animus est V., ad omnia et animo et consilio paratus Ci., paucis ad moriendum animus fuit Cu. malokateri so bili voljni (pripravljeni) umreti, a. incessendi Cu., hos auctores ut sequar inclinat animus L., ex animo Ter., Ci. idr. ali ex animi sententia Ci. idr. rade volje, prostovoljno, od tod tudi = iz vsega srca, odkritosrčno, zares (naspr. simulatē). Rekla: in animo habeo Ci., C., L. = in animum habeo L. = est (mihi) in animo Ci., C., L., T. = est (mihi) animus V., O., Cu., Suet. = avet animus Ci. = fert animus O. idr. pesniki, Suet. (vsa ta rekla z inf.) volja me je, volje sem, pri volji sem, ljubi se mi, volja me žene, hočem, nameravam; tako tudi: occupandae rei publ. animum habere Vell., animum vincendi capere Iust. hoteti.

2.
a) namen, namera, nakana: sin aliter animus vester est Ter., teneo, quid animi vostri super hac re siet Pl., ut si bono animo fecissent, eorum consilium laudavit N., hostes... in foro... constiterunt hoc animo, ut... depugnarent C., eo ad te animo venimus, ut... Ci., non idem sibi et militibus animi esse Cu.; z gen. gerundii: animum nubendi finitimis ommittere Iust.
b) poželenje, hotenje, pohota, sla, slast, zabava: cubat amans animo obsequens Pl. ustrezajoč svojemu poželenju, potare atque animo obsequi Ter., animo morem gerere Ter. ali indulgere animis O. ustreči (ustrezati) svojemu poželenju, animum suum explere Ter. slo nasititi, exple iis animum Ter. zadovolji jih, ugodi jim, militum animis expletis L. ko je bilo... poželenju ustreženo, animi gratiā Pl. ali animi causā Pl., Plin. v zabavo (slast), za šalo, qui illud animi causā fecerit, hunc praedae causā quid facturum putatis? Ci., haec (animalia)... alunt animi voluptatisque causā C. v slast in zabavo; animus ad aliquid sla do česa, mikavnost česa, čut za kaj, želja po čem: a. ad nuptias Ter., cum eius animum ad persequendum non neglegentia tardaret, sed... Ci., si Besso tantum animi fuisset ad proelium, quantum ad paricidium fuerat Cu.

Opomba: Pri pesnikih (redkeje v prozi) pogosto pl. namesto sg., kadar se nanaša na množico oseb: dicam actosque animis in funera reges V. ali izraža obilje: Demarata uxor... inflata regiis animis L. ali (pri pesnikih) iz metričnih razlogov: hunc animis errorem detrahe nostris O., nunc animis opus V. (pri animo errorem, animo opus bi prišlo do hiata).

anoreksija samostalnik
(motnja hranjenja) ▸ anorexia, kóros étvágytalanságSopomenke: anoreksija nervoza

antes rajši, prej; marveč, temveč, nasprotno

antes morir que vivir mal rajši umreti kot slabo živeti
no le debe nada, antes (bien) es su acreedor ničesar mu ne dolguje, nasprotno, on je njegov dolžnik

ape¹ [eip]
(višja) opica

to play the ape slepo posnemati, oponašati, neumno se vesti
to lead apes (in hell) umreti kot stara devica

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

asleep [əslí:p] povedkovnik pridevnik & prislov
speč, otrpel; omrtvičen, mrtev

to be asleep spati
to be fast asleep trdno spati
to fall asleep zaspati, figurativno umreti
to make (ali rock) asleep uspavati
asleep in the Lord v Gospodu zaspal

atentat samostalnik
1. (napad) ▸ merénylet, orgyilkosságPrvi samomorilski atentat se je dogodil v Libanonu leta 1982. ▸ Az első öngyilkos merényletet 1982-ben Libanonban követték el.
V Dallasu so leta 1963 izvedli atentat na ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja. ▸ 1963-ban Dallasban merényletet követtek el John Fitzgerald Kennedy amerikai elnök ellen.
Abraham Lincoln (1860) je umrl v atentatu. ▸ Abraham Lincoln (1860) merényletben hunyt el.

2. (kritiziranje) ▸ kritikus támadás

aushauchen izdihniti (tudi v pomenu umreti); Worte usw.: dahniti, izdahniti; einen Duft: oddajati

āvolō -āre -āvī -ātum

1. odleteti (odletati): Suet., Icti., sublime avolans (aquila) Ci., isque (ales equus) per aetherias me tollens avolat umbras Cat., ex oculis et manibus infelicissimae coniugis tacitus avolavit (Amor) Ap.

2. pren. odhiteti, pobegniti, ubežati: experiar certe, ut hinc avolem Ci. ep., velut avium examina ad crepitum primum missilium avolavere L., citatis equis avolant Romam L., avolat ipse... conversisque fugax aufertur habenis V., avolat voluptas Ci. hitro mine; evfem.: hinc avolare Ci. od tod odhiteti, oditi = umreti.

away [əwéi] prislov (from)
proč, stran; nenehno

away back pred davnim časom
to be away odpotovati
far away daleč proč
far and away the best daleč najboljši
fire away! prični!
to give away s.o. izdati koga
to make (ali do) away with s.th. odpraviti nekaj
to make away with o.s. narediti samomor
an away match tekma na tujem igrišču
to pine (ali waste) away hirati, hujšati
right away takoj
to pass away umreti
to throw away odvreči
to trifle away zapravljati
away for shame! sram te bodi!
I cannot away with ne prenesem
to work away nenehno delati
away with you! poberi se!
whither away? kam greš?

balia f dojilja:
balia asciutta varuška, rejnica
morire a balia pren. umreti mlad
avere bisogno della balia pren. biti nesamostojen
tenere a balia qcs. pren. zavlačevati s čim

barrio moški spol mestna četrt, predmestje

irse (marcharse) al otro barrio (fig) umreti