Franja

nagovoríti hablar a, irdigir la palabra a; arengar ; (na ulici) abordar (koga a alg)

nagovoriti z Vi (s ti) tratar de usted (de tú)

naj¹ členek

1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
naj bo po tvojem sia come vuoi tu

2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
kaj naj naredim? che fare?
ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

3. (za izražanje nujnosti) ○:
naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

6. (za izražanje namena) ○:
ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

7. (za izražanje dvomov) ○:
ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri

najkasnéje at the latest; not later than

najkasnéje ob šestih (v 14 dneh) at 6 o'clock (a fortnight today) at the latest
bodi tu najkasnéje ob desetih! be here by ten o'clock at the outside!

nájmanj the least; least of all; the minimum; the least amount

niti nájmanj ne not in the least
ob sobotah je tu nájmanj ljudi on Saturdays we have the poorest attendance here
on je nájmanj delal he worked least
to je nájmanj, kar moremo storiti it is the least one can do
niti nájmanj ne dvomim I have not the slightest doubt
niti nájmanj se ni pritoževal he didn't complain in the least

námreč a saber; es decir; esto es; es que...

on namreč ni bil tu es que no estaba aquí

napráviti to do; (izdelati) to make; to render; to manage; to work out; to bring about; (urediti) to organize, to manage; (izvršiti) to accomplish, to execute; (proizvesti) to produce, to manufacture, to fabricate; (povzročiti) to effect, to bring about, to create

tu se ni dalo nič napráviti there was nothing to be done
napráviti izpit to pass an examination
napráviti uslugo to do (someone) a favour, to render (someone) a service
napráviti po svoje to suit oneself
napráviti koga pametnejšega to make someone wiser
uspeh ga je napravil nestrpnega success made him impatient
starost je iz njega napravila sitneža old age had made him peevish
napráviti potovanje to make a journey
napráviti načrt to make a plan
napráviti ogenj to make a fire
napráviti napako to make a mistake
kako napravite, da odprete to ključavnico? how do you manage to open this lock?
napráviti se (obleči se) to dress
napráviti se bolnega to pretend to be ill

napráviti (-im) | naprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare

2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare

B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

3. star. avviarsi; andare, correre dietro

naprej²

1. (dalje) weiter; von/ab … (od danes naprej von/ ab heute) von … an ( von heute an,od tu naprej von hier an)
in tako naprej und so weiter, und so fort
kratica: itn. usw., usf.
še naprej weiter
kar naprej immer weiter, dauernd, brez prekinitve: in einem fort, vedno znova: fort und fort
vsak trenutek: alle Augenblicke
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Bude einrennen
kar tako naprej nur weiter so, nur voran

2. (v prihodnje) künftig, künftighin
za leta naprej auf Jahre hinaus
weiter- (boriti se weiterkämpfen, dati weitergeben, kot dediščino weitervererben, delati weiterarbeiten, gnati weitertreiben, govoriti weiterreden, weitersprechen, graditi weiterbauen, hoteti weiterwollen, igrati weiterspielen, iti weitergehen, weiterziehen, jesti weiteressen, korakati weitermarschieren, leteti weiterfliegen, morati weitersollen, weitermüssen, plačevati weiterzahlen, pomakniti se weiterrücken, poriniti weiterschieben, poslati weiterschicken, posredovati weitervermitteln, transportirati weitertransportieren), fort- (učinkovati fortwirken, plačevati fortzahlen)
iti s časom naprej mit der Zeit gehen

naredíti faire, accomplir, exécuter , (izdelati) fabriquer, confectionner; arranger

tu se ne da nič narediti on ne peut rien y faire
kaj naj naredim? que dois-je faire?, que voulez-vous que je fasse?
narediti se bolnega faire semblant (ali feindre) d'être malade, faire le malade

naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?

nàš (náša -e)

A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)

nazáj atrás; hacia atrás

nazaj! ¡atrás!
nazaj pošiljatelju! ¡devuélvase al remitente (ali a su procedencia)!
tja in nazaj ida y vuelta
datirati nazaj antedatar
dobiti nazaj recuperar, recobrar
iti nazaj volver (al punto de partida), volver a sus pasos
bom kmalu nazaj vuelvo pronto (ali en seguida)
tu imate 5 peset nazaj aquí tiene usted cinco pesetas de vuelta
iti nazaj ir hacia atrás, retroceder
kupiti nazaj volver a comprar, readquirir
pogledati nazaj mirar atrás
ne moči ne naprej ne nazaj no poder avanzar ni retroceder
poslati nazaj (pošiljko) reexpedir, reenviar

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

nehánje cessation, ceasing, finishing

brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
tu se vse neha! that's the limit!
nehaj že vendar! drop it!
nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
nehalo je deževati it (has) stopped raining
nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off?

néhati cesser, (s')arrêter, finir de, mettre un terme, mettre fin à quelque chose

nehati delati cesser (ali s'arrêter, finir) de travailler
kmalu bo nehalo deževati il va bientôt cesser (ali s'arrêter, finir) de pleuvoir
nehati s čim mettre fin à quelque chose, en finir avec quelque chose
nehaj s tem! arrête avec ça!, assez avec ça!, ça suffit!, familiarno basta!
tu se vse neha! c'est un (ali le) comble!, c'est trop fort!, c'est la fin de tout!
nehati se se terminer, finir, prendre fin

néhati (-am) | nehávati (-am)

A) perf., imperf.

1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire

2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi

néhati cesar; terminar

nehati teči cesar de correr
nehati delati cesar los trabajos
vihar je nehal la tormenta ha cesado
nehaj s tem! ¡basta ya!, ¡acaba ya de una vez!
tu se vse neha! fam ¡ya es el colmo!

neha|ti se [é] (-m se) aufhören, enden
tu se pa že vse neha da hört doch alles auf

nekje [é]

1. irgendwo
tu nekje hier irgendwo, hier herum
tam nekje dort irgendwo
nekje drugje woanders, anderswo

2. časovno: irgendwann

3. (v nečem) irgendwie

ni

1. ist nicht ➞ → biti; v nikalnih stavkih z drugo nikalnico: ist (nihče/nič/nikjer ni … niemand/ nichts/nirgends ist …)

2.
ni, ni bilo koga, česa: (ne obstoji/ni obstajal) (jemand/etwas) gibt/gab es nicht (še ni gibt es noch nicht; ni več gibt es nicht mehr; sploh/nikoli ni bilo hat es überhaupt nicht/nie gegeben)
ne bo: es wird nie geben; prireditve ni bilo/ ne bo: (die Veranstaltung) hat nicht stattgefunden/wird nicht stattfinden; ki/razen: es gibt keinen/keine X, (der/die/außer)

3.
ni, ni bilo koga: (ni (bil) navzoč) njega/nje/strica Petra … ni (bilo) tu/v dvorani/v Trstu/doma (er/sie/Onkel Peter) ist/war nicht hier/im Saal/in Triest/zuhause
njih/sester/ njiju ni (bilo) sie/die Schwestern/sie beide sind/ waren nicht (da/zuhause …) (koga) še ni/ni več (jemand) ist noch nicht/nicht mehr da

4. koga: (ni prišel) strica (še) ni (der Onkel) ist (noch) nicht gekommen; strica ne bo (der Onkel) wird nicht kommen

5.
ni govora! kommt nicht in Frage!
ni primere! kein Vergleich!
| ➞ → treba