Franja

кое-куда nekam, tu in tam

кой-гдё ponekod, tu pa tam

кой-куда nekam, tu in tam

местами mestoma, tu pa tam

подчас včasih, tu pa tam

a! medmet ah! (a, tu si! ah, hier bist du!)
a, tako! ah, so!
a, zato! ah, deshalb!
a ja! ah ja!

a veznik et

obiščem vas pojutrišnjem, a ne jutri je viendrai vous voir après-demain et non pas demain; mais
ta deček je bistroumen, a len ce garçon est intelligent, mais paresseux; or
a zadeva je čisto drugačne narave or il s'agit de tout autre chose; quant à
jaz še ostanem tu, a moj prijatelj jutri odpotuje je reste ici, quant à mon ami il part demain; toutefois, cependant
a vendar imate prav toutefois (ali cependant) vous avez raison

a prislov, vprašalnica hein?

si razumel, a? tu as compris hein?
ho! a tako? ho! pas possible
ha! a vi ste? ha! vous voilà

a k, do, na, v, skozi, od, po, za, s

voy a Madrid grem v Madrid
a la mesa pri mizi
¡a comer! k mizi (obedu)!
a cinco leguas pet milj daleč
a las tres ob treh
a la entrega ob prejemu
de pies a cabeza od nog do glave
a pie peš
a caballo na konju, jež
a la antigua starinsko, staromodno
saber a limón imeti okus po limoni
a compás v taktu
dos a dos po dva in dva
paso a paso korak za korakom
a tres pesetas po tri pesete
¿a cómo? po čem?
a beneficio v korist
a su favor v njegov prid
a ruegos de su padre na očetove prošnje
a vuelta de correo z obratno pošto
a nado plavaje
a disgusto nerad
a decirlo así tako rekoč
a que torej
a pesar de kljub
a no ser así če temu ni tako
amo a la patria ljubim domovino
respeta a tu madre spoštuj svojo mater
enseñar a escribir učiti pisanja
jugar a los naipes karte igrati

aberration [-rasjɔ̃] féminin odmik, odklon; astronomie aberacija; figuré zmota, zabloda, nesmisel

par quelle aberration as-tu pu faire cela? kako si se mogel tako zmotiti in to napraviti?
c'est une aberration! to je zabloda, nesmisel!

abhelfen^* (nezaželeno) odpraviti; dem ist nicht abzuhelfen tu ni pomoči

about¹ [əbáut] prislov
naokoli, naokrog, nekje v bližini; približno

all about povsod
about and about sem ter tja, tu pa tam; ameriško zelo podobno, enako
to be about biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdrav
to be about to do s.th. pravkar nameravati kaj storiti
to bring about povzročiti, uresničiti, dokazati
to come about pripetiti, zgoditi se
vojska, ameriško about face poln obrat, na desno!
to hang about potepati se v bližini
vojska left about! na levo!
a long way about velik ovinek
much about več ali manj
vojska right about! na desno!
pogovorno about right še kar prav
rumours are about govori se, širijo se govorice
to send to the right about zapoditi, ošteti koga
to set about to do s.th. lotiti se česa, začeti kaj
vojska about turn poln obrat; na levo; ameriško na desno
what are you about? kaj počneš?, kaj nameravaš?
mind what you are about pazi se

absolútno prislov absolutely; positively; strictly; really

absolútno moraš biti tu ob petih you must be here at five o'clock without fail

abuso moški spol zloraba; nespodobnost

abuso de confianza zloraba zaupanja
¡es un abuso! tu se vse neha! sedaj je pa že dovolj!

accrocher [akrɔše] verbe transitif obesiti; natakniti se (quelque chose na kaj); automobilisme trčiti ob; technique priklopiti; militaire spopasti se, imeti prasko (quelqu'un s kom); familier ujeti, zgrabiti; figuré prestreči, ustaviti, ovirati

s'accrocher oprijeti se, okleniti se (à quelque chose česa), obviseti, obesiti se na, držati se za; automobilisme trčiti skupaj; familier prepirati se
se l'accrocher (figuré) pas si tesneje zategniti, odreči se čemu
s'accrocher au terrain (militaire) prilepiti se na zemljišče
ça accroche (familier) stvar ima neko težavo, tu nekaj ni v redu
ils s'accrochent ensemble (familier) spadajo skupaj, ujemajo se

acullá tam, tja; onstran

acá y acullá tu pa tam

aestimātor -ōris, m (aestimāre)

1. cenitelj: tu aestimator frumenti fuisti Ci.

2. pren. presojevalec, spoznavalec, upoštevalec: immodicus aest. sui Cu. precenjevalec samega sebe, incautior fidei aest. L., magnorum ingeniorum aest. Sen. rh.

affinché cong. da, zato da:
te lo dico affinché tu sappia regolarti to ti povem zato, da se boš znal ravnati

affīnis (adfīnis) -e

1. mejen, soseden: cui fundo erat adfinis M. Tullius Ci., gens affinis Mauris L.; subst. affīnēs -ium, m mejaši: Paul. (Dig.), P. F.

2. pren.
a) zapleten v kaj, vedoč za kaj, sokriv česa, udeležen pri čem; z dat.: adfinis negotiis Pl., qui huic adfines sceleri fuerunt Ci., corpus his vitiis adfine Lucr., adfinis ei noxae L.; z ad: adfines ad causandum Pac. ap. Non.; kot subst. z gen. = udeleženec: Ter., homines, huius adfines suspicionis Ci., adf. rei capitalis Ci., socius adfinis conductionis L.
b) po svaštvu soroden, v svaštvu si: quod alter mihi adfinis erat Ci., vincula affinia O. sorodstvene vezi, caelo affinis virgo Sil.; večinoma subst. affīnis (adfīnis) -is, abl. -ī in -e, m ali f kdor je v svaštvu = svak, svakinja, tast, zet, sorodnik sploh: N., T. idr., et gener et adfines placent Ter. zet in svaštvo (njegova rodbina), Megadorus meus adfinis Pl. moj zet, Vettius, tuus adfinis, cuius sororem habes in matrimonio Ci., cognati atque adfines deprecati sunt Ci. krvno sorodstvo in svaštvo, militiae contubernales, post adfines Ci., tu adfinem tuam, filiam meam, a genibus tuis reppulisti Ci.; iron.: hi autem quidam erant adfines Ci. so mu bili tako rekoč v svaštvu (ker se je pečal z njihovimi ženami).

affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum

I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.

— II. pren.

1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).

2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.

3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell.