Franja

want² [wɔnt]

1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase

zijániti zìjānīm (t.) biti na škodi, trpeti škodo: uzeću robu, makar i zijanio na njoj

бедствовать živeti v bedi, trpeti pomanjkanje, stradati

голодать stradati, lakoto trpeti

голодува́ти -ду́ю недок., gladováti -újem nedov., trpéti lákoto -і́m - nedov.

недоедать, недоесть premalo jesti, premalo se najesti; trpeti lakoto

недоїда́ти -да́ю недок., nê jésti do kônca nê jém - - nedov., trpéti lákoto -ím - nedov.

нуждаться potrebovati; trpeti pomanjkanje

прогадывать, прогадать izgubo (u)trpeti, ušteti se; (pren.) opeči se

убиваться silno se truditi; mnogo trpeti

холодать mraz trpeti, zmrzovati;
х. и голодать živeti v skrajnem pomanjkanju

affecter [afɛkte] verbe transitif

1. nameniti, dodeliti, določiti

2. prizadeti, ganiti, užalostiti; médecine napasti

3. hliniti, na zunaj kazati, delati se, kot da ..., afektirati se

s'affecter de quelque chose k srcu si kaj vzeti, žalostiti se, trpeti zaradi česa
affecter quelqu'un à un poste določiti koga na neko mesto
le budget a affecté ces crédits à ... proračun je namenil te kredite za ...
sa maladie m'a sérieusement affecté njegova bolezen me je zelo prizadela
affecter un sentiment, une conduite hliniti čustvo, vedenje
affecter d'être ému kazati se, delati se ginjenega
affecter une forme curieuse imeti čudno obliko
il s'affecte de mon silence on si jemlje k srcu moj molk, trpi zaradi mojega molka

afflicted [əflíktid] pridevnik (at, by, with)
žalosten, prizadet; trpeč, bolan

to be afflicted with trpeti zaradi

agorafobija samostalnik
psihologija (strah pred odprtimi prostori) ▸ agorafóbia, tériszony

aleluya ženski spol aleluja

día de aleluya dan veselja
estar de aleluya ukati, vriskati od veselja
comer aleluyas ne imeti česa jesti, revščino trpeti
¡aleluya! živel! naj živi!

alergija samostalnik
(preobčutljivost organizma) ▸ allergiaSnovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni. ▸ Allergéneknek nevezzük azokat az anyagokat, amelyek allergiát okoznak.
Tretjina bolnikov z alergijo na cvetni prah ima hkrati tudi astmo. ▸ A virágpor-allergiában szenvedők egyharmada egyben asztmás is.
Sopomenke: alergičnost

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

anca ženski spol zadnja plat, zadnjica, zadek

ancas pl sedalo, zadnjica; križ (pri živali)
a (las) ancas zadaj sedeč na
ir en ancas zadaj sedeti (na); drug k drugemu spadati
no sufrir ancas ničesar ne trpeti (prenesti, dovoliti)

anoreksija samostalnik
(motnja hranjenja) ▸ anorexia, kóros étvágytalanságSopomenke: anoreksija nervoza

asper -era -erum, adv. -ē, star. (Naev. ap. Non., Pl. ap. Prisc.) asperiter (prim. lat. spernere, āspernārī)

I. v pravem pomenu negladek, hrapav, raskav, oster, gruden (grudnat), grapast, neraven (naspr. lēvis, lenis): saxa Enn. ap. Ci., Pac. fr., Lucr., O., saxetum Ci., rupes S., lapis O., loca Ci., C., S., H., O., silva densa et aspera Ci., colles C., Q., montes S., solum L., terra Plin., aditus Cu., os Cu. deroč tok pri ustju, ripae Cu., undae Enn. ap. Macr. razburkano valovje, mare L. ali maria V. viharno -a (prim.: asperior quovis aequore frater erat O.), glacies V., lingua V., O. grapast, vnet, ora squamosis aspera linguis Lucan., arteria (sapnik) Ci., Cels., manus Mart., nummus Suet. nekovan; s supin.: asper attactu Varr., lingua aspera tactu Lucr.; subst. asperum -ī, n hrapavina, hrapavost, grapavost: per aspera (saxorum) Cu. po hrapavini skalovja = po hrapavem skalovju, per aspera erepo Sen. ph. po klečeh, per aspera et devia Suet. po grapastih krajih in neuglajenih poteh, aspera et confragosa Q., Plin., in aspero accipere Sen. ph. v nekovanem denarju, aspera maris T. viharji; pren.
a) rubus, sentes V. bodeče, silva V. gozd bodičastega plevela, capilli H. ali barba Tib. ščetinasti -a, asperiora frena L. bolj grobo, mucro Lucan. ostro, fauces Plin. kosmato, tussis Mart. praskav.
b) (o umetninah) negladek, neraven na površju = reliefno izdelan, vrezan, cizeliran: cymbia... aspera signis V., signis exstantibus asper crater ali inaurato crater asper acantho O., asp. pocula Pr., asperum signis ebur Sen. tr., asp. balteus Val. Fl., aspera pondera caelati auri Sil.

II. pren.

1. o stvareh in snoveh, ki mehansko delujejo na človekova čutila, oster (naspr. lenis)
a) oster, mrzel, hud, neprijeten, neugoden: hiems S., O., asperrimae hiemis initio Vell., caelum asperum Iust. ostro podnebje (prim.: quis porro,... Germaniam peteret,... asperam caelo T. deželo ostrega podnebja), asp. nubila Lucr.; subst. neutr.: asperrimo hiemis T. v najhujšem zimskem času.
b) za voh ali okus oster, hud, rezek, trpek: haec (brassica) est aspera Ca., victus Pl. hrana, vinum Ter. trpko, allium asperi saporis, asper sapor maris, piper asperrimum, acetum quam asperrimum, herba asperrimi gustus, radix odoris asperi Plin.; subst. neutr.: quid iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci.
c) za sluh oster, raskav, grob, trd: plura (vocum) genera, lene, asperum,... Ci., aspera mutata est in lenem... littera O. (R se je spremenil v L: Remuria — Lemuria), vox Q., consonantes, vocales asperiores Q., spiritus asper Prisc. krepki pridih; ret. (o govoru) hrapav, neuglajen, nepravilen (naspr. lēvis): aspera, tristis, horrida oratio Ci., compositio praefracta et aspera Sen. ph., compositio dura et aspera Q., non aspere (loqui) Ci.

2. v duševnem oziru
a) (o značaju) oster, osoren, okruten, grob, surov, neolikan, kljubovalen, uporen, silovit, divji, neprijazen (naspr. lenis, mitis, placidus et quietus): amica aspera et praecox Luc. fr., homo asper et durus Ci., aspera mea natura Ci., Fimbria (orator) asper, maledicus Ci., ne qua in re asperior aut inhumanior videare Ci., Gaetuli... asperi incultique S., in rudo ac rudibus cuivis satis asper Luc. kljubovalen, monitoribus (dat.) asper H. uporen, cladibus asper O. ogorčen zaradi..., patres vestros asperrimos illos... legatos tamen... Tarentum misisse L., asperrimi ad condicionem pacis L., (Carthago) studiis asperrima belli V. vsa divja od samega vojskovanja, gens laboribus et bellis aspera Iust., aspera Iuno V. ogorčena, razsrjena, Pholoë H. nedostopna, aspera est illi Venus Tib. mu ni mila, virgo (sc. Diana) Sen. tr. divja, rebusque veni non asper egenis V. ne nasproten borni gostiji = zadovoljen z borno gostijo, anguis asper siti V. razdražena, lupus dulcedine sanguinis asper O., bos aspera cornu V. preteča, asper tactu leo H. razdražen ob dotiku, (equus) asper frena pati Stat. razdražen, ker mora trpeti..., aspere (asperius, asperrime) loqui, aspere accusare, non consuevi homines appellare asperius nisi lacessitus Ci., aspere accipere aliquid T.; occ. trd(osrčen), krut, strog, čemeren: (Stoici) horridiores evadunt, asperiores, duriores et oratione et moribus Ci., doctrina... asperior et durior Ci., venatus asper victu V., Cato asperi animi fuit, sed rigidae innocentiae L., alter vestitus aspere Ci. preprosto.
b) (o stvareh in razmerah) hud, težaven, neugoden, neprijeten, kočljiv, žalosten: dolor (est) motus asper in corpore Ci., negotium S. hud, res ipsa aspera est S. je kočljiva, huda, mala res, spes multo asperior S. precej bolj žalostno upanje, res asperae S. težavne naloge, dubias atque asperas res tolerare S., hanc viam asperam atque arduam esse nego Ci., periculosa atque aspera tempora Ci., asperrima belli civilis pericula Ci., aspera fata, odia V., asperius opinione S. težavnejše, kakor bi si kdo mislil; subst. aspera -ōrum, n zoprnosti, težave, stiske, nevarnosti, nadloge, nezgode: L., maiora et magis aspera aggredi S., aspera multa perferre H., aspera multa alicui debere Pr.; pren. α) divji, hud: aspera Martis pugna V., asperrimum bellum S. β) trd, oster, strog, krut: sententia L., censura Vell., actio, lex Q., custodia T., censorium nomen asperius videbatur Ci., leges et iudicia graviora et asperiora Ci., aspere tractare aliquem Ci., nihil placet aspere agi L. nič krutega ukreniti, asperrime saevire in aliquem Vell., asperrime pati aliquid Sen. ph. γ) zajedljiv, zbadljiv, piker, grob, žaljiv: verba O., eius voluntatem asperioribus facetiis perstrinxit Ci., publicanorum in Scaevolam aspere dicta Ci., aspere scribere in aliquem S., asperius scribere de aliquo Ci. ep., O. — Kot nom. propr. Asper, Asperī (redkeje Asprī), m Asper, rim. priimek: L. Trebonius tribunus plebis infestus patribus...; insectandisque patribus, unde Aspero etiam iuditum est cognomen, tribunatum gessit L., Sulpicius Asper T. Sulpicij Asper.

Opomba: Sinkop. obl. aspris sentibus V. (Aen. II., 379), aspro Pall.