star2 (-a, -o) (določene starosti) alt (koliko je star? wie alt ist er?)
enako star gleichaltrig
star 3 ure drei Stunden alt, dreistündig
star tri dni drei Tage alt, dreitägig
star pet tednov fünf Wochen alt, fünfwöchig
star deset mesecev zehn Monate alt, zehnmonatig
star eno leto ein Jahr alt, einjährig …
star več stoletij jahrhundertealt
star več tisočletij jahrtausendealt
star je osemdeset let er ist achtzig
tri leta star avto ein drei Jahre alter Wagen
Zadetki iskanja
- sveti trije kralji moški spol množina die Heiligen drei Könige
na svete tri kralje am Heiligedreikönigstag - sveti trije kralji stalna zveza
(praznik) ▸ háromkirályok
Na svete tri kralje hodijo od hiše do hiše tudi koledniki. ▸ Háromkirályok idején a betlehemesek is házról házra járnak. - Sveti trije kralji stalna zveza
(svetopisemski modreci) ▸ háromkirályok
Svete tri kralje je vodila zvezda, drobna luč na nebu. ▸ A háromkirályokat egy csillag, egy apró égi fény vezette. - še [è]
1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch
2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)
3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf
4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner
5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)
6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)
7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht
8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - šést (šêstih) numer. sei:
dvakrat tri je šest due per tre fa sei
ura je šest sono le sei
vožnja je trajala šest ur il viaggio è durato sei ore
avtobusna proga šest la linea automobilistica 6
dopolniti šest križev compiere sessant'anni
rel. šest resnic le sei verità - širòk large, vaste, ample, grand
2 metra širok deux mètres de large, large de deux mètres
za tri prste širok d'une largeur de trois doigts, large de trois doigts
široka publika le grand public
širji je ko dalji aussi long que large
za palec širok de la largeur d'un pouce - šte|ti1 [é] (-jem) prešteti zählen, (jemandem etwas) vorzählen; (odštevati) auszählen
šteti od ... do ... von ... bis ... zählen/durchzählen; tudi/zraven: mitzählen; pri nespečnosti: šteti ovce Schäfchen zählen
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
ne zna šteti do tri er kann nicht bis drei zählen
|
figurativno (morati) šteti denarce (plačati) hinblättern (müssen) - štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos
šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
to ne šteje eso no cuenta
ne zna do tri šteti fam es un zoquete
njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
šteti na prste contar con los dedos
šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos - tákt (glasba) mesure ženski spol ; (ritem) cadence ženski spol , rythme moški spol ; (motorja) temps moški spol ; figurativno tact moški spol , discrétion ženski spol , savoir-vivre moški spol
v taktu en mesure, en cadence, cadencé, rythmé
dvo-(tri-)četrtinski takt mesure à deux (trois) temps
takt biti battre la mesure
ostati v taktu garder la mesure (ali la cadence)
priti iz takta perdre la mesure (ali la cadence)
spraviti koga iz takta faire sortir quelqu'un de la mesure (ali de la cadence)
ne poznati takta manquer de tact - ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig - téden week, seven days pl
dva tédna a fortnight
nekaj tédnov a week or two
na téden (tedensko) a week, per week
téden za tédnom week by week, week in week out
enkrat na téden once a week
med tédnom in the week
dvakrat na téden twice a week
danes téden today week, this day week
včeraj téden yesterday week
pred enim tédnom a week ago
vsak téden weekly
v enem tédnu within a week
prihodnji téden next week
pretekli téden last week
jutri téden tomorrow week
v ponedeljek téden Monday week
konec tédna weekend
čez tri tédne three weeks hence
beli téden trgovina white sale
delovni téden working week
40 urni delovni téden 40-hour week
medeni tédni honeymoon
ves téden delati to work all week
med tédnom spim v mestu I sleep in town during the week
téden po beli nedelji religija Low Week - téden semaine ženski spol
čez teden dni d'aujourd'hui en huit
čez tri tedne, v treh tednih dans trois semaines
med tednom pendant (ali durant) la semaine
pretekli teden la semaine passée (ali dernière)
prihodnji teden la semaine prochaine
pred tremi tedni il y a trois semaines
ob koncu tedna à la fin de la semaine, en fin de semaine
beli teden semaine du blanc
medeni tedni lune ženski spol de miel
prošnji teden semaine des Rogations
štirideseturni teden semaine des quarante heures
veliki teden semaine sainte
vsak teden toutes les semaines, chaque semaine - terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaislamski terorist ▸ iszlám terroristasamomorilski terorist ▸ öngyilkos terroristaskupina teroristov ▸ terroristacsoportnapad teroristov ▸ terrorista-támadáspodpirati teroriste ▸ terroristákat támogatpreganjati teroriste ▸ terroristákat üldözboj proti teroristom ▸ terroristák elleni küzdelempogajanja s teroristi ▸ terroristákkal tárgyalásoznačiti koga za terorista ▸ terroristának titulálobravnavati koga kot terorista ▸ terroristaként kezelTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.
2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be. - tja
1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt
2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle
3.
tja do/v bis zu/in
4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja
5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan - tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio - tók1 corriente (tudi fig) f ; el corriente eléctrica
istosmerni (izmenični) tok corriente f continua (alterna)
kroženje električnega toka circuito m
beli tok (med) flujo m blanco, leucorrea f
eno- (dvo-, tri-)fazni tok corriente f monofásica, (bifásica, trifásica)
indukcijski tok corriente inductora (ali de inducción)
mrtvi (morski, zračni) tok corriente de reposo (marina, atmosférica)
jaki (šibki) tok corriente f de alta (de baja) tensión
Zalivski tok corriente f del Golfo
izključiti (prekiniti) tok cortar (interrumpir) la corriente, cortar el circuito
vključiti tok cerrar el circuito, conectar la corrieute
plavati s tokom nadar a favor de la corriente, fig seguir la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente, (fig tudi) ir contra la corriente - tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol
beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
električni tok courant électrique
eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
jaki (šibki) courant fort (faible)
tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
svetilni tok flux lumineux
ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
vodni tok cours d'eau
vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
zemeljski tok courant tellurique
zračni tok courant atmosphérique
izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant - trájati (-am) imperf. durare; permanere, continuare, eternarsi:
proslavljanje je trajalo tri dni le celebrazioni durarono tre giorni
sovraštvo, ki traja skozi rodove rivalità che perdura per generazioni
ti čevlji trajajo sono scarpe che durano
lingv. dejanje traja ali se ponavlja l'azione (verbale) dura o si ripete