Franja

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

želéznica chemin moški spol de fer, voie ženski spol ferrée

cestna železnica tramway moški spol, familiarno tram moški spol
električna železnica chemin de fer électrique
enotirna (dvotirna) železnica chemin de fer à voie unique (à double voie)
gorska železnica chemin de fer de montagne
industrijska železnica chemin de fer industriel
jamska, rudniška železnica chemin de fer minier (ali d'exploitation minière)
krožna železnica chemin de fer de ceinture
normalnotirna železnica chemin de fer à voie normale
ozkotirna železnica chemin de fer à voie étroite, decauville moški spol, familiarno tortillard moški spol
podzemeljska železnica chemin de fer souterrain, (chemin de fer) métropolitain moški spol, familiarno métro moški spol
stranska železnica chemin de fer d'intérêt local, chemin de fer vicinat, embranchement moški spol
železnica na zobatih tračnicah chemin de fer à crémaillère
žična železnica chemin de fer funiculaire
peljati se z železnico aller en chemin

δοκός, ὁ (δέχομαι) 1. bruno, tram, greda. 2. pričakovanje, ἐν δοκοῖσιν ἐχθρῶν v odvračanju (odbijanju) sovražnikov.

μεσό-δμη, ἡ (δέμω) ep. 1. prečni tram, ki je spajal oba boka ladje in je imel v sredi dolbino, v katero se je prilegal postavljeni jambor. 2. tram na stropu (od stene do stene).

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.

штатский civilen; m civilist
штевень те ladijski tram
штейгер те (zast.) rudniški nadzornik