Franja

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

trāns (pred konzonanti pogosto trā-, pred s trān-; indoev. kor. *ter- [gl. terminus, terō], prim. skr. tiráḥ = trans, umbr. traf, trahaf; trans je pravzaprav okrepljeni nom. sg. m. pt. pr. glag. *trāre; prim. ex-trāre, in-trāre)

I. adv.

1. tja čez, s kraja v kraj, na ono stran, preko; prim.: trāns-portō, trāns-eō, trāns-fugiō, trāns-migrō, trāns-versus, trān-scrībō, trā-dō, trā-dūcō.

2. na oni strani, onstran; prim.: trāns-padānus, trāns-marīnus, trāns-tiberīnus.

3. skozi, pre-; prim.: trāns-fīgō, trāns-igō, tra-iciō. —

II. praep. z acc. (naspr. cis, citrā);

1. (pri glag. premikanja) prek(o), čez, nad (z acc.), na ono stran, onstran: Pl. idr., misit eum trans Rhodanum C., vexillum trans vallum hostium traiecit L., trans Alpes usque transfertur Ci., trans caput iace (sc. cineres) V., trans cervicem equi elabi L., curvos trans ripam miserat arcus O., qui trans mare currunt H.

2. (pri glag. mirovanja) onkraj, na drugi strani, na oni strani, onstran: qui trans Rhenum incolunt C., domino trans ripam inspectante Ci.; metaf.: exigitur poena trans hominem Ps.-Q. (Decl.) po človekovi smrti.

trāns-ferō (trā-ferō) -ferre, trānstulī, trānslātum in trālātum (trāns in ferre)

1. nesti, nositi, spraviti (spravljati) kam, prenesti (prenašati): Pl. idr., ad se ornamenta transtulit Ci., signa e statione C., quae signa e balneo in cubiculum transferri non possunt Ci., simulacrum Carthaginem translatum Ci.; o rastl. presaditi (presajati), prestaviti (prestavljati): semina e terrā in terram Varr., brassicam Col., ex arbore in arborem Varr. (pre)cepiti; o osebah: aliquem trans Alpes usque Ci., aegros Cael., illinc huc transfertur virgo Ter., transfer te Glycerae in aedem H. spravi se, pojdi; occ. mimo nesti (nositi): coronam regiam in triumpho L., in triumpho militaria signa L.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), preložiti (prelagati), prestaviti (prestavljati), preseliti (preseljevati): castra trans Rhenum L., castra Baetim Auct. b. Alx. na drugo stran (onstran) Betisa, čez Betis, castra ultra eum locum C., bellum in Italiam L., bellum in Celtiberiam C., belli terrorem ad urbem L. zanesti, copias in Boeotiam Iust., regnum ab sede Lavini V., omnia Argos V., concilium Lutetiam C., Sullam ex dignitate in impiorum partem Ci.
b) prenesti (prenašati) na koga, pustiti (puščati), da preide kaj na koga drugega, zvrniti (zvračati) kaj na drugega, nakloniti (naklanjati), drugam obrniti (obračati): ut summa imperii transferretur a Lacedaemoniis ad Athenienses N., crimen in nos Ci., causam in se N., invidiam in quos putabant transferre non poterant Ci., amorem alio H. nakloniti čemu drugemu, calores, servitium Pr., sermonem alio Ci. govorico usmeriti drugam (obrniti na drugo stran), animum ad accusandum Ci.; refl.: se ad artes transferre Ci. usmeriti se na umetnosti, usmeriti pozornost na umetnosti, posvetiti se umetnostim; occ. spremeniti (spreminjati): rem in novam speciem O., in o litteram secundae syllabae Q., tempora Q. zamenjati (zamenjevati) (npr. pr. s fut.).
c) prepisati (prepisovati, prepisavati), zapisati (zapisovati, zapisavati): verba in chartas suas Ph., in tabulas Ci., translati versus Suet. prepisani = po drugih povzeti, iz drugih zajeti.
d) (v drug jezik) prestaviti (prestavljati), preložiti (prelagati), prevesti (prevajati): istum ego locum totidem a Dicaearcho transtuli Ci., ut ipsis eorum verbis utar, qui haec ex Graeco transtulerunt Q., transferre eius volumina in linguam Latinam Plin., aliquid Latine ad verbum Q., aliquid his verbis Q.
e) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kaj v (na) kaj, rabiti, porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati): tempus in me custodiendum Ci., quod (sc. genus) ab Ennio positum in unā re ad multas transferri potest Ci., definitionem in aliam rem Ci., stelionum nomen in maledictum Plin. obrniti (spremeniti) v psovko, narediti iz … psovko; kot prevod gr. μεταφέρειν = (upo)rabiti (uporabljati) v prenesenem pomenu (figurativno, metaforično), prenesti (prenašati): utamur verbis aut propriis aut iis, quae transferuntur Ci., verba tralata Ci. ali translata Q. podobe, prispodobe, prenosi, metafore, translatum exordium Ci., Q. uvod, ki ne sodi prav k stvari, ki ni vzet iz stvari same, vocabula piscium pleraque translata sunt a terrestribus ex aliqua parte similibus rebus, ut „anguilla, lingulaca“ Varr.; prim.: affectus suos in fabellas transferre Ph. svoja občutja (čustva) prenesti (preliti) v basni („pobasniti“).
f) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati) (na poznejši čas): reliquit annum suum seseque in annum proximum transtulit Ci. in je preložil kandidaturo (za preturo) na … , causam in proximum annum Cael. ap. Ci.

trāns-lātīcius (trā-lātīcius) 3 (trā(ns)lātus iz trānsferre )

1. prenesen iz prejšnjih časov = sporočen, star, starodaven, običajen, uveljavljen, ustaljen: Gell., vetus edictum translaticiumque Ci., ius Suet., dii sunt locuti more translaticio Ph.

2. navaden, preprost, običajen: funus Suet., officia Plin. iun., verba Gell., haec tralaticia Cael. in Ci. ep. navadni (običajni) tek stvari.

3. kot gram. t.t. prenesen, metaforičen (naspr. proprius): nomen, verbum Varr.; adv. -ē površno, nemarno, brezbrižno: Icti.

trāns-lātiō (trā-lātiō) -ōnis, f (trā(ns)lātus)

1. prenos, prestavitev, prestava, premestitev, premik, premaknitev: pecuniarum a iustis dominis ad alienos Ci., domicilii Suet. sprememba lokacije, premestitev, preselitev (gr. μετάστασις), mors translatio est ad immortalitatem Lact.; occ.
a) α) presaditev, presajanje rastlin: Col., Plin. β) cepljenje: Varr.
b) prelivanje v drugo posodo: Col.

2. metaf.
a) α) zavrnitev, zavračanje, odklonitev, odklanjanje, odbijanje kake obdolžitve (= gr. μετάστασις): criminis Ci., propulsatio translatiove criminis Gell. β) odklonitev, izločitev sodnika, tožitelja, kraja idr. (sicer imenovana exceptio): Ci.
b) kot gram. t.t. α) premeščanje, prestavitev besed: verborum Q. β) premet črk, glasov, translácija, metatéza = gr. μετάϑεσις: Don. γ) prenos, trop(us), metáfora (gr. μεταφορά): Corn., Don., Fest. idr., translationes audaciores Ci., translationes mollissimae Q., cum creditum (nam. beneficium) dicimus, imagine (prispodobna predstava, prispodoba) et translatione utimur Sen. ph. δ) prevajanje, prevod iz enega jezika v drugega, prestava, prestavljanje, prelaganje: Q., Hier. ε) spreminjanje, sprememba, izmenjava, izmenjevanje, zamenjava, zamenjevanje: temporum Q. ζ) prenos = prepis: Sid.

trāns-lātus (trā-lātus) -ūs, m (trānsferre) nošenje mimo, „mimonos“; meton. slovesni obhod, slovesni sprevod, slovesni mimohod: diligentius quam in tralatu vestita et auro culta mancipia Sen. ph., translatum antea poenicis indutum tunicis M. Scaurus exquisito genere vestis cultum induxit Val. Max.

trāns-lūceō (trā-lūceō) -ēre (trāns in lūcēre)

1. sijati, posijati, prisijati tja (čez, preko): speculo in speculum translucet imago Lucr., per raritatem eorum (sc. pontium) translucentibus fluviis Plin.

2. presevati, prosevati, svetlikati se (svetiti (se)) iz česa, svetlikati se (svetiti (se)) skozi kaj, biti prosojen, biti prozoren: in liquidis translucet (sc. puer) aquis O., cortex … nullo loco transluceat Col., selenites ex candido translucet melleo fulgore Plin.

trāns-lūcidus (trā-lūcidus) 3 prosojen, prozoren: crystallus, smaragdus Plin.; pren.: elocutio Q. (kot hiba; adj. namiguje na tedaj precej prozorno žensko obleko).

trāns-meō (trā-meō) -āre -āvī -ātum (trāns in meāre) skozi kaj, čez kaj, mimo česa iti, korakati, preiti (prehajati), prehoditi (prehajati), prekoračiti (prekoračevati): signa, maria Plin., maria transmeantur Aug., limite transmeato Ap., freto transmeato Amm., transmeantes terrā marique duces exercitūsque T.; metaf. (o mrazu) prodreti (prodirati) skozi kaj: trameat frigus id genus vestimenti Varr.

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trāns-vehō (trā-vehō) -ere -vēxī -vectum (trāns in vehere)

1. peljati preko česa, čez kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prenesti (prenašati), transportirati: milites C., exercitum in Britanniam Suet., inflati utres Hispanos transvexerunt (čez reko) L., naves plaustris L., navem humeris travectam Alpes (čez Alpe) Plin.; occ. peljati (voziti) mimo, poseb. v triumfu: Fl., arma spoliaque carpentis L.

2. pass.
a) (med.) (pre)peljati se, iti preko (čez), (pre)pluti, (pre)jadrati: Corcyram L., Persae navibus in Africam transvecti L., caerula cursu Ci., flumen Varr. preplavati; pesn.: transvehitur Tuscos Cl. leti mimo Tuskov; occ. peljati (voziti) se mimo, (po)jezditi mimo: Suet. idr., transvectae a fronte alae T., Nero triumphali veste travectus est T.; o jezdenju mimo cenzorja pri ogledu: ab eodem (sc. Q. Fabio) institutum est, ut equites Idibus Quinctilibus transveherentur L., sed neque detrahi quemquam in travehendo ab accusatore passus est Suet.
b) metaf. preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): transvectum tempus T., transvecta aetas T.

trānsversārius (trāversārius) 3 (trā(ns)versus)

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, transverzálen (transverzáren): tigna C. prečniki, prečke, preklade, frons Vitr.; subst. trānsversāria -ōrum, n prečniki (starejše préčnjaki (prečnjáki)), prečke, prečni zapahi (zatiči, zatiki) (naspr. arrectaria): Vitr.

2. metaf. nasproten: cupiditas Ambr.

trāns-versus (trā-versus) 3, adv. -ē, gl. trāns-vertō (trā-vertō).

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

unghia f

1. anat. noht; krempelj:
sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje

2.
unghie pl. pren. kremplji; roke:
avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje

3. pren. dlaka, malenkost

4. (poševno zaostreno) rezilo:
l'unghia dello scalpello rezilo dleta

5. žlebiček (na žepnem nožiču)

6. bot.
unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)

7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)

8. arhit. obločni kot

uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
l'uscio di casa hišna vrata
l'uscio di strada vhod z ulice
a uscio a uscio od vrat do vrat
a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
farsi sull'uscio pogledati na prag
ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
infilare, prendere l'uscio popihati jo
non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom

uvrstítev (-tve) f inserimento; aggiunta; piazzamento; qualifica; convocazione:
uvrstitev pesmi v zbirko l'inserimento della poesia nella raccolta
uvrstitev izdelka v najboljši razred piazzamento del prodotto tra quelli di qualità superiore
šport. uvrstitev v reprezentanco convocazione nella nazionale
doseči dobro uvrstitev na prvenstvu conseguire un buon piazzamento nel campionato