Franja

jusque, (poétique) jusques [žusk(ə)] préposition do, tja do

il fouilla partout et regarda jusque sous le lit prebrskal je vse in pogledal celó pod posteljo
jusqu'à do
jusqu'à la mort do smrti
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega, do preklica
jusqu'à quel point kako daleč
jusqu'à présent doslej
jusqu'à quand doklej, kako dolgo še
jusqu'aujourd'hui do danes
du matin jusqu'au soir od jutra do večera
jusque et y compris do vključno
jusqu'en ces dernières années še v zadnjih letih
jusqu'ici do sem, doslej
jusque-là do tja, dotlej
jusqu'où do kod, kako daleč
aimer jusqu'à ses ennemis ljubiti celó svoje sovražnike
il alla jusqu'à dire que ... on je celó rekel, da ...
j'en ai jusque là (familier) tega imam že čez glavo dovolj
être enfoncé jusqu'au cou dans quelque chose (figuré) biti do vratu v kaki stvari
jusqu'à ce que do trenutka ko; dokler ne

krivùdati -ām
I.
1. klamati, hoditi sem ter tja, meriti cesto: pijanac krivuda ulicom
2. vijugati se, viti se: staza krivuda šumom; rijeka, reka krivuda preko polja; put krivuda kroz planinske klance; zmija krivuda kraj potoka
II. krivudati se gl. krivudati 2.

laggiù avv. tam doli, tja dol

lassù avv.

1. tam gori, tja gor

2. v nebesih

mariposear biti vihrav, sem in tja tekati, frfrati

menear sem in tja premikati, tresti, mešati

menear la cabeza (de un lado a otro) zmajati z glavo
menear la cabeza afirmativamente prikimati
menear la cola mahati z repom
peor es meneallo bolje je, ne se tega dotikati
menearse premikati se, ganiti se; hiteti, podvizati se
el diente se menea zob se maje

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

navette [navɛt] féminin

1. vozilo (vlak, avtobus, ladja itd.), ki vozi stalno sem in tja med dvema krajema; čolnič pri statvah, šivalnem stroju; mrežkalna igla

2. botanique ogrščica

train masculin navette vlak, ki vozi sem in tja med dvema krajema
faire la navette entre Ljubljana et Zagreb stalno se voziti sem in tja na relaciji Ljubljana-Zagreb
faire faire la navette à quelqu'un pošiljati koga sem in tja
service masculin de navette vzdrževanje prometa med dvema krajema
huile féminin de navette repno olje

obambulātiō -ōnis, f (obambulāre) hoja (hojenje) sem in tja, obhajanje: frequentia et obambulatio hominum conturbat et infirmat imaginum notas Corn.

ob-serō² -ere -sēvī -situm (ob in serere)

1. tja (za)sejati, (za)saditi, posejati, posaditi: minus (sc. frumenti) redit quam obseveris Pl.; šalj.: pugnos Pl. = hudo (pre)tepsti; pren.: mores malos Pl., aerumnam gravem in aliquem Pl. povzročiti.

2. obsejati, posejati, obsaditi: Varr., Col., terram frugibus Ci.; večinoma v pt. pf. obsitus 3
a) zasajen, obsajen, zasejan, obsejan: rura obsita pomis O., loca virgultis L., rivus circa o. palustribus herbis L.
b) metaf. pokrit, poln: Sen. tr., Lucan., Val. Max., montes nivibus obsiti Cu., terga obsita conchis O., Io iam saetis obsita V., obsita squalore vestis L., legati obsiti squalore et sordibus L. ali o. inluvie et squalore T. poln nesnage in umazanije, homo pannis o. aevo V. prileten, variis obsita frondibus H. kar pokriva sveto listje.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obsesse: Acc. ap. Non.; nenavaden pf. obseruit: V.

order about prehodni glagol
pošiljati koga sem in tja, ukazovati komu

papillonnage, -onnement [-pijɔnaž, jɔnmɑ̃] masculin obletavanje, letanje sem in tja

papillonner [-pijɔne] verbe intransitif letati sem in tja, frfrati (od osebe, predmeta do osebe, predmeta)

papillonner d'un sujet à l'autre skakati od predmeta do predmeta
papillonner autour d'une femme letati okrog ženske, obletavati jo, vrteti se okoli nje

par-ci, par-là [parsi parla] adverbe tu pa tam, sem in tja, na raznih mestih

pasear na sprehod peljati; razkazovati; sem in tja hoditi

pasear su ocio razvedriti se s sprehajanjem
pasearse sprehajati se, na sprehod iti; brez dela biti, praznovati

pendeln nihati; gibati se sem ter tja; voziti se na delo v drug kraj; figurativ omahovati; zwischen Extremen hin und her pendeln padati iz skrajnosti v skrajnost

pensionnaire [-sjɔnɛr] masculin, féminin upokojenec, -nka; gost, -tja v penzionu; učenec v internatu; oseba, ki je na hrani in stanovanju pri kaki družini

pérégrination [-grinasjɔ̃] féminin dolgo potovanje, zlasti v tujino; pluriel letanje sem in tja

per-mānāscō -ere (incoh. k permānāre) tja teči; pren.: ad aliquem Pl. na ušesa priti (komu).

pernear sem in tja tekati