Franja

polj|e² [ó] srednji spol (-a …) geografija, fizika, vojska, tehnika das Feld; katastrsko: die Flur
pomensko polje besede: das Bedeutungsfeld, der Sinnbereich
vidno/zorno polje das Sichtfeld, der Sichtbereich, das Gesichtsfeld, Blickfeld, die Bildfläche, das Sehfeld
zapornično polje die Staustufe
polje skalnih blokov das Blockfeld
(besedno Wortfeld, bivanjsko Daseinsfeld, rudarstvo jamsko Grubenfeld, kontaktno Kontaktfeld, kopensko minsko vojska Landminenfeld, minsko vojska Minenfeld, naftno Ölfeld, okolno Umfeld, označeno Kreisfeld, plinsko Gasfeld, pojmovno Begriffsfeld, na grbu Wappenfeld, ponikovalno Rieselfeld, poskusno Versuchsfeld, prodniško Schotterfeld, šport servirno Aufschlagfeld, sesalno Saugfeld, snežno Firnfeld, elektrika stikalno Schaltfeld, šport šahovsko Schachfeld, figurativno temno Dunkelfeld, vrtilno Drehfeld, zvočno Schallfeld)
razdelitev na polja die Felderung
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na štiri polja geviert

pordečeti glagol
1. (postati rdeč ali rdečkast) ▸ pirul, vörösödikKoža vidno pordeči šele po nekaj urah, temno pa se obarva po dveh do treh dneh sončenja. ▸ A bőr csak néhány óra elteltével vörösödik ki, és két-három napnyi napozás után barnul meg.
Rastlina zacveti maja z belimi cvetovi, združenimi v socvetja, jeseni pa njeno listje pordeči. ▸ A növény májusban bont fehér virágokat, ősszel pedig a levelei vörösre színeződnek.

2. v športnem kontekstu (o kazenskem ukrepu) ▸ piros lapot kapZa sodnika je bil to prekršek le za rumeni karton, čeprav pravila jasno govore, da mora vratar v takem primeru pordečeti. ▸ A bíró számára ez a szabálytalanság csak sárga lapot ért, pedig a szabályok világosan kimondják, hogy ilyen esetekben a kapusnak piros lapot kell kapnia.

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

postáti¹ (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

postáti bogat to become (ali to grow) rich
postáti hud, jezen to get angry
postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
postáti mlajši to grow younger
postáti običajen to become common
postáti slabši to grow worse, to worsen
postáti zdravnik to become a doctor
mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
postal je bled he went (ali turned, grew) pale
Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
postal je katolik he has turned Catholic
kaj hoče on postáti? what is he going to be?
kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?

potočen pridevnik
(o potoku) ▸ patakSkozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.

prečŕtati (-am) | prečrtávati (-am) perf., imperf. cancellare (con una riga):
meteor je prečrtal temno ozadje una meteora fendè il cupo sfondo del cielo
smrt mu je prečrtala načrte la morte ha mandato a monte i suoi progeti

profond, e [prɔfɔ̃, d] adjectif globok; temeljit; notranji; globokoumen; nedoumljiv; popoln, absoluten; anatomie globoko ležeč; masculin globina

bleu profond temno moder
au plus profond v največji globini
une profonde tristesse globoka, velika žalost
esprit masculin profond globok, prenikav duh
rivière féminin, grotte féminin, blessure féminin profonde globoka reka, jama, rana
avoir un profond mépris pour quelqu'un globoko koga prezirati
prendre une inspiration profonde globoko vdihniti

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

rdèč red; (lica) ruddy

rdèč nos (pijančka) coppernose, grog-nose
Rdeči križ Red Cross
Rdeča armija Red Army
Rdeča Kapica Little Red Riding Hood
Rdeče morje Red Sea
rdèčih lic redcheeked
rdèča detelja red clover
rdèča barva red colour
rdèče krvno telesce red corpuscle, red blood cell
rdèč kot kri blood-red
rdèč kot vrtnica (as) red as a rose
rdèč kot puran (as) red as a turkey cock
rdèč kot pesa (as) red as a beetroot
rdèče oblečen dressed in red
slep za rdèčo barvo red-blind
od joka rdèče oči eyes red with tears
rdèč kot rak (as) red as a boiled lobster, (as) red as a peony
temno rdèč dark red
biti rdèč od jeze to be red with anger
postati rdèč to turn red
ves rdèč je od sramú he is blushing to the very roots of his hair
postati rdèč kot kuhan rak to turn (ali to flush) scarlet
to ga razdraži kot rdèča krpa bika it is a red rag to him

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

rjav (-a, -o) braun (čokoladno schokoladenbraun, kakaobraun, kostanjevo kastanienbraun, lešnikovo [haselnußbraun] haselnussbraun, močno tiefbraun, okrasto ockerbraun, rdečkasto [rötlichbraun] rötlich braun, rjasto rostbraun, kot kava kaffeebraun, kot srna rehbraun, tobačno tabakbraun, svetlo hellbraun, temno dunkelbraun)

rjáv brown; (konj) bay

temno rjáv dark brown; (od sonca) tanned, sunburnt
rjávi čevlji brown shoes pl
rjávi premog brown coal, tehnika lignite

rjàv rjáva -o prid. maro, cafeniu, castaniu; murg
□ temno rjav brun
□ svetlo rjav căprui

rjâv brun ; (rjast) brun rouille ; (temno) marron ; (od sonca) bronzé, hâlé, basané ; (konj) bai, alezan

svetlo (temno) rjava barva brun clair (foncé)

rouge [ruž] adjectif rdeč; razbeljen (železo); rdeč, objokan (oči); ognjeno rdeč (lasje); rdečelas; masculin rdeča barva, rdečilo; rdeča šminka; (= rouge à lèvres) rdečilo za ustnice; rdeča (igralna) karta; rdeča (biljardna) krogla; politique rdečkar; rdečelasec; rdeče vino

rouge bordeaux, brique, cerise, sang vinsko, opečno, češnjevo, krvavo rdeč
rouge clair, foncé svetlo, temno rdeč
rouge comme un coq, un coquelicot, une écrévisse, une pivoine, une tomate rdečkot puran, mak, rak, potonika, paradižnik
rouge sombre, blanc rdeče, belo žarenje
bâton masculin de rouge rdečilo za ustnice
fer masculin chauffé au rouge rdeče razbeljeno železo
maladies féminin pluriel rouges rdečica (svinjska bolezen)
Armée féminin rouge Rdeča armada
mer féminin Rouge Rdeče morje
Peau-Rouge masculin rdečekožec, lndijanec
drapeau masculin rouge rdeča zastava (revolucionarni emblem)
le feu est au rouge semaforska luč je rdeča
se fâcher tout rouge strašansko se razjeziti
(se) mettre du rouge nalepotičiti se z rdečilom
le rouge lui monte au visage kri mu plane v obraz
il est passé au rouge (automobilisme) vozil je skozi rdečo luč
teindre une étoffe en rouge pobarvati blago rdeče
voir rouge pobesneti od jeze
voter rouge glasovati za rdeče (za socialiste, komuniste)

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

rūga -ae, f (iz indoev. *rug-, *ruq-, kar je verjetno prevojna stopnja k*u̯erg-, *u̯erq- (prim. let. suwergt posušiti se, zgrbančiti se); prim. skr. rūkṣáḥ hrapav, raskav, strvnem rūh = nem. rauh, lit. raũkas gub(ic)a, runkù, rùkti skrčiti se, zgubati se, rũkšlas, raũkšlas gub(ic)a, raukiù (na)gubati, morda tudi got. inrauhtjan jeziti se, biti jezen (na koga) in gr. ῥυσός naguban, poln gub)

1. gub(ic)a (na koži), grba, grbánec, gubánec, ráza, zgíb(a), zgíbek, vrapa, vraska, nabòr: Varr., Sen. ph. idr., te rugae turpant et capitis nives H., sulcavit rugis cutem O.; sg. je redek: Iuv., Pr. idr., iamque meos vultus ruga senilis arat O.; meton.: V., H., Sen. ph. idr., rugae auctoritatem arripere non possunt Ci. starost, tunc ruga tristis abit O. žalost, populum Romanum rugis supercilioque decepit Ci. z resnostjo, vis tu aliquid remittere ex rugis? Plin. iun. čemernosti, rugas cogere O. temno gledati.

2. metaf. guba na drevesu, oblačilu itd.: Petr., Macr. idr., arboris cortex replicatur in rugas Plin., iam decies redit in rugam Pers. se podeseteri, nitidis rebus maculam ac rugam figere Iuv. omadeževati in oskruniti, stolarum rugae Vitr., in veste et rugas et sinus invenit Plin.; occ. rugae matica vijaka: Plin. — Kot nom. propr. Rūga -ae, m Rúga, rimski priimek, npr. Spurija Karvilija: Val. Fl., Gell.

sapin [sapɛ̃] masculin jelka, hoja; (= bois masculin de sapin) jelovina

sapin argenté, blanc, rouge srebrna, bela jelka, rdeča jelka (smreka)
le sapin, arbre masculin de Noël božična jelka
vert sapin temno zelen
sentir le sapin (populaire) biti, stati z eno nogo v grobu
il sent le sapin on ne bo več dolgo (umrl bo kmalu)