embu, e [ɑ̃bü] adjectif potemnel (slika); masculin temen ton (barve), potemnelost
lignōzōn -ontis, m (gr. iz λιγνύς dim) lignizónt = „dim(n)ast“, „temen“, „zamolkel“, vrsta indijskega granata (rubina, ognjenca): hunc carbunculum candidum vocavere, eum, qui languidius lucet, lignyzontem Plin.
moricaud, e [mɔriko, d] adjectif temnokožen; masculin, féminin temnokožna oseba, temen tip; familier mulat, črnec
mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni
mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
mr̀čava ž
1. ekspr. gosta temna hosta, temen oblak, črn dim
2. tema, mrak: mrčava u duši
nachtdunkel temen kot noč
nèvidjelica ž (ijek.), nèvidelica ž (ek.) tema, temen prostor: rasvjetljavati -u
nigrescent [naigrésənt] pridevnik
črnkast, ki črni temen
nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)
1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.
2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.
3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.
4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).
nūbilō -āre (nūbilum)
I. intr.
1. oblačen, mračen biti: si nubilare coeperit Varr.; v pass.: ubi nubilabitur Ca.
2. metaf. oblakast, moten (mat), temen biti (o draguljih): Plin. —
II. trans. mračiti, temniti: lucem (pren.) Paul. Nol.; metaf.: mentem Aug., adhuc nubilabatur, quod praenuntiabatur Aug.
obscūri-loquium -iī, n (obscūrus in loquī) temen (nejasen) izraz: Isid.
per-obscūrus 3 (per in obscūrus) zelo tem(ač)en, zelo nejasen: perdifficilis … et perobscura quaestio Ci., cum mihi videretur perobscura (sc. natura deorum) Ci., fama L.
picadura ženski spol zbadanje, zbodljaj, kljuvanje; pik; temen sesekljan tobak; moljavina
picadura de insecto(s) pik žuželk(e)
pomŕčati -čīm postati temen, mračen, mrkniti: pomrčalo nebo, pomrčao je dan; dogada se da pomrči Sunce, da pomrči Mjesec; pomrčale su moje misli
pomrčávati -mr̀čāvām postajati temen, mračen, mrkati
prae-nūbilus 3 (prae in nūbilus) zelo oblačen, zelo temen: stat vetus et densā praenubilus arbore lucus O.
prȉtāman -mna -o precej temen, temačen: -o zidovlje katedrale
stockdunkel temen kot v rogu; es ist stockdunkel tema je kot v rogu
stockdüster temen kot v rogu
sub-obscūrus 3, adv. -ē (sub in obscūrus) nekoliko temen (o barvi): cicatrix, leprae species, albor Vulg.; metaf. nejasen, ne prav (ravno) razumljiv: ingressio Ci., erant breves et interdum suboscuri (sc. oratores) Ci.; adv.: Ambr., Aug., subobscure explicat, subobscure dixit Gell.