Franja

písmo letter; missive; (kratko) note

trgovsko písmo commercial letter, arhaično favour
odprto písmo (v časopisu) open letter
nefrankirano písmo unpaid letter
avionsko písmo air letter, airmail letter
izgubljeno písmo missing letter
priporočeno písmo registered letter
denarno písmo money letter
kreditno písmo letter of credit
poslovno písmo business letter
ljubezensko písmo love letter
sožalno písmo letter of condolence
vrednostno písmo letter with value declared
zahvalno písmo letter of thanks
uradno písmo official letter
grozilno písmo threatening letter
ženitovanjsko písmo marriage contract
poštnoležeče písmo letter to be called for
na napačen naslov oddano písmo letter delivered to the wrong address
nedostavljivo písmo undeliverable letter, dead letter
písmo s čestitkami letter of congratulation
priporočilno písmo letter of recommendation (ali of introduction)
sveto písmo religija the Bible, the Scriptures, the Book, Holy Writ
pastirsko písmo (cerkveno) pastoral
zahvalno písmo (po obisku) bread-and-butter letter
dodatek písmu postscript
dostava, izročitev pisem delivery of mail
razdeljevanje pisem distribution of letters
ovojnica za písmo envelope, wrapper
naslov písma address
glava písma letterhead, letter heading
začetek písma opening of a letter
obtežilnik za písma paperweight, letter-weight
tehtnica za písma letter scales pl, letter balance
predal za písma pigeonhole
(poštni) nabiralnik za písma VB letter box, pillar box, ZDA mailbox
predaja písma posting (ZDA mailing) of a letter
sprejem pisem reception of letters
urad za neizročena písma returned (ali dead) letter office
Vaše cenjeno písmo trgovina arhaično your favour
pisanje pisem letter-writing
oddati písmo na pošti to post (ZDA to mail) a letter
nalepiti znamko na písmo to stamp a letter
oddati písmo priporočeno to register a letter
naša písma so se križala our letters have crossed
tvoje písmo se je izgubilo your letter has gone astray (ali got lost)
vreči písmo v nabiralnik to drop a letter in the letter box (ZDA mailbox)
če bi se (slučajno) moje písmo izgubilo if my letter should happen to get lost
izprazniti nabiralnik za písma to clear a letter box (ZDA mailbox, box), (v stebru) pillar box
tu je písmo na vaš naslov there is a letter here addressed to you
písma se pobirajo zjutraj letters are collected in the morning
písma iz tega nabiralnika se pobirajo petkrat na dan this box is cleared five times daily
prejeli smo vaše písmo od 6. t.m. your letter of the 6th (instant) has been received

ponte

A) m

1. gradb. most:
ponte di calcestruzzo, di legno, di pietra betonski, lesen, kamnit most
ponte levatoio dvižni most
ponte mobile, girevole pomični most
ponte d'equipaggio voj. pontonski most
fare a qcn. i ponti d'oro komu slikati, obljubljati deveta nebesa
fare da ponte pren. biti opora, služiti kot opora
gettare un ponte postaviti, zgraditi most (tudi pren.);
tagliare, rompere i ponti pren. podreti vse mostove

2. ekst.
ponte radio radijski most
ponte aereo zračni most
testa di ponte voj. mostišče

3. navt.
ponte di coperta paluba, krov
ponte di passeggio sprehajalna paluba
ponte di volo vzletna steza (na letalonosilki)

4. gradb. oder

5. avto zadnji most

6.
ponte a bilico tehtnica z mostičkom

7. med. (zobni) mostiček

8. prosti dnevi (zaradi praznikov):
fare il ponte kombinirati proste dni
il ponte di Capodanno novoletni prazniki, prosti dnevi

B) agg. invar. prehoden; premostitven:
governo ponte prehodna vlada
legge ponte premostitveni zakon

precisión ženski spol določnost, natančnost, točnost; jedrnatost; obveznost; sila, nuja; siljenje; potreba

báscula de precisión precizna tehtnica
de toda precisión zelo nujen

precízen précis, exact

precizen instrument instrument moški spol de précision
precizna mehanika mécanique ženski spol de précision
precizna tehtnica za kovance pesette ženski spol
zelo precizen posnetek izvirnika imitation ženski spol très exacte de l'original

precízen preciso; exacto

precizno delo trabajo m de precisión
precizna tehtnica balanza f de precisión

prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. spenzolare, far penzolare:
prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

2. ricoprire, rivestire:
prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. tracollare:
tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

2. scendere, declinare, volgere:
cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno

prtljag|a ženski spol (-e …) das Gepäck, Reisegepäck (letalska Luftgepäck, nadtežna Übergepäck, diplomatskega kurirja Kuriergepäck, mala Kleingepäck, ročna Handgepäck, Kleingepäck)
… prtljage Gepäck-
(izdajanje die Gepäckausgabe, kontrola die Gepäckkontrolle, kos das Gepäckstück, oddaja die Gepäckaufgabe, odprava Gepäckabfertigung, sprejem die Gepäckaufnahme, zavarovanje die Gepäckversicherung, Reisegepäckversicherung; za prtljago - okence der Gepäckschalter, omarice die Gepäckaufbewahrung, klop die Gepäckbank, mreža das Gepäcknetz, nalepka der Gepäckaufkleber, polica die Gepäckablage, prostor der Gepäckraum, shramba die Gepäckaufbewahrung, tehtnica die Gepäckwaage)
vagon za prtljago der Packwagen, Gepäckwagen

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

romain, e [rɔmɛ̃, ɛn] adjectif rimski

Romain, e masculin, féminin Rimljan, -nka; féminin (= laitue féminin romaine) rimska solata; féminin (= balance féminin, bascule féminin romaine) rimska tehtnica
caractère masculin romain (typographie) latinska črka
chiffre masculin, droit masculin romain rimska številka, rimsko pravo
Eglise féminin catholique, apostolique et romaine rimskokatoliška Cerkev
caractères masculin pluriel romains rimske, pokončne črke
empereur masculin romain rimski cesar
être bon comme la romaine biti predober (in izkoriščan); biti v položaju, ki utegne biti nevaren, usode poln
travail masculin de Romain dolgotrajno in težko delo

Roman [róumən]

1. pridevnik
rimski

Roman balance, Roman beam, Roman numeral rimska tehtnica, številka
Roman law rimsko pravo
the Roman pontiff papež
Roman pottery rimska keramika

2. samostalnik
Rimljan, -nka; rimokatoličan, -nka
jezikoslovje latinščina

King (Emperor) of the Romans rimski cesar

sensitive [sénsitiv] pridevnik
zelo občutljiv, preobčutljiv, senzitiven; dražljiv, lahko razburljiv; (lahkó) spremenljiv

sensitive to cold zelo občutljiv za mraz
sensitive market ekonomija omahljivo, negotovo tržišče
sensitive scales občutljiva tehtnica

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

spiral [spáiərəl]

1. samostalnik
spirala, viba, zavojica, polžnica
ekonomija spirala; spiralna vzmet (v uri)
aeronavtika spirala; let, spuščanje letala v zavojih

2. pridevnik (spirally prislov)
spiralen, spiralast, vibast, polžast(o zavit)

spiral balance spiralna (vzmetna) tehtnica
spiral drill spiralast sveder
spiral spring spiralna vzmet
spiral staircase polžasto stopnišče

3. prehodni glagol
napraviti (kaj) spiralno (polžasto zavito)
neprehodni glagol
premikati se v spirali
aeronavtika leteti (spuščati se, dvigati se) v spirali, v zavojih

spirálen spirálast spiral

spirálna črta (tehtnica, vzmet) spiral line (balance, spring)
spirálen, spirálast sveder spiral drill

sučn|i (-a, -o) Dreh-, Drehungs- (sposobnost das Drehungsvermögen, tehtnica die Drehwaage, Drehungswaage, stikalo der Drehschalter)

suspension [səspénšən] samostalnik
visenje, obešanje; začasna ustavitev, ukinitev, odgoditev; (o službi) razrešitev, odstavitev, suspendiranje; izključitev
kemija suspenzija
glasba ton, ki je zaostal iz prejšnjega akorda; (retorika) napetost, napeto pričakovanje

suspension of arms, of hostilities ustavitev sovražnosti, premirje
suspension bridge viseč most
suspension of payments trgovina (začasna) ustavitev plačil; bankrot
suspension railway žična železnica
suspension scales množina rimska tehtnica
front wheel suspension avtomobilizem vzmeti sprednjih koles
silt is carried by suspension by rivers reke nosijo s seboj mulj

symbole [sɛ̃bɔl] masculin simbol; znamenje; podoba za pojem, idejo, čustvo; prispodoba; mathématiques, chimie znak; kredo, vera, veroizpoved (katoliška simbolna molitev)

symbole algébrique, chimique algebraičen, kemijski znak, simbol
le Symbole des Apôtres (religion) apostolska vera
la colombe est le symbole de la paix golob je simbol miru
la balance est le symbole de la justice tehtnica je simbol pravice

tangent [tǽndžənt]

1. samostalnik
matematika tangenta; dotikalnica
figurativno nenaden odmik, odklon
ameriško, pogovorno ravnočrtna železniška proga

at (in, upon) a tangent z nenadoma spremenjenim kurzom
to fly (to go) off at a tangent nenadoma kreniti v stran, oddaljiti se od téme (razgovora), nenadoma preiti z ene stvari na drugo

2. pridevnik
dotikajoč se (to česa)

tangent balance tehtnica, naklonica
to be tangent to dotikati se

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

torsion [tɔ́:šən] samostalnik
sukanje, zavijanje, vrtenje; vzvoj, torzija
medicina zasuk prerezane žile, da se ustavi krvavitev

torsion balance fizika instrument (tehtnica) za merjenje najmanjših sil