Franja

job¹ [džɔb] samostalnik
delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
pogovorno zadeva
pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
tisk akcidenčni tisk

ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
job order naročilo za delo
job production izgotovitev posamičnega dela
job specification opis dela
job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
job classification poklicna razvrstitev
job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
job evaluation (ali rating) ocenitev dela
job rotation rotacija delovnih mest
on the job training izobrazba na delovnem mestu
odd jobs priložnostna dela
bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
a good job (too) (res) sreča
by the job na akord, od kosa plačano delo
job time čas za delo na akord
job wage plačilo za delo na akord
out of a job brezposeln
job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
bank job bančni rop
what a job! to je obupno!
it was quite a job bila je res težka stvar
to make a good job of it delo res dobro opraviti
to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
to know one's job razumeti stvar
it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
to be on the job pridno delati, paziti
this is not everybody's job to delo ni za vsakega
to pull a job zagrešiti zločin
to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava

kg samostalnik
(kilogram) ▸ kgPovezane iztočnice: mg/kg

klánac -nca m
1. soteska: neobična je naša zemlja, klanci, provalije, a dole reka vijuga; ekspr. doveden sam u klanac prišel sem v težek položaj
2. dial. blato: klanac do koljena
3. dial. majhna, ozka ulica

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev

lift¹ [lift] samostalnik
dviganje; (ponosna, vzravnana) drža
tehnično višina dviga, dvigalna sila, dvigalo, lift; vzpenjača, smučarska vlečnica, sedežnica
aeronavtika vertikalna sila zračnega pritiska na avion, ki deluje v obratnem sorazmerju s silo teže
figurativno pomoč, povzdiga; dviganje (cen); dodatno usnje v podpetnici
pogovorno kraja

dead lift nepremakljiv, pretežek predmet
heavy lift težek tovor
a lift in life vsestranska pomoč
to give s.o. a lift vzeti koga v avto, figurativno pomagati
the proud lift of her head ponosna drža glave

masiv|en (-na, -no) massiv (tudi figurativno); (zbit) massig; (težek) schwer, klobig; stavba: wuchtig; Massiv- (gradnja der Massivbau, most die Massivbrücke, način gradnje die Massivbauweise, strop die Massivdecke)
masivna kamnina das Massengestein
masivni les das Vollholz
vojska masivni izstrelek das [Vollgeschoß] Vollgeschoss

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

mōlla f

1. tehn. vzmet:
cappello a molla (gibus) obl. zložljivi cilinder
molla a balestra listnata vzmet
molla di flessione upogibalna vzmet
molla a torsione torzijska vzmet
materasso a molle vzmetnica, vzmetna žimnica

2. pren. gibalo

3.
molle pl. klešče za žerjavico
da prendere con le molle pren. težek, težaven (človek, predmet)

obvládati (-am) | obvladováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile

2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
obvladati čustva dominare i propri sentimenti
obvladati nagone domare gli istinti
obvladovati položaj avere il controllo della situazione

3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua

4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export

5. essere preso da:
obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine

B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi

oggētto m

1. predmet:
un oggetto pesante težek predmet

2. predmet, tema; cilj:
l'oggetto di una ricerca predmet, cilj raziskave
l'oggetto del discorso predmet pogovora

3. jezik predmet, objekt

opravičílo (-a) n scusa, scusante, giustificazione; discolpa, discarico;
izmrmrati opravičilo mormorare una scusa
povedati, reči kaj v opravičilo dire qcs. per scusare, giustificare
opravičilo za težek gospodarski položaj la causa della difficile situazione economica

piombo m

1. kem. svinec (Pb):
andare coi piedi di piombo pren. biti previden
pesare come il piombo biti težek kot svinec

2.
piombo, filo a piombo grezilo, svinčnica:
a piombo navpik

3. svinec, svinčenka; lovstvo svinčena šibra

pòdrijeti pȍdrēm (ijek.), pòdrēti pȍdrēm (ek.)
1. raztrgati: dosta davao opanaka podro
2. razbiti, polomiti: put je vodio izmedu šljivika ogradenih podrtim hrastovim plotom
3. izvleči: zavika grdonja s velikim mačem, podrijevši ga i mahnuvši njime po zraku u isti čas; na usta mu se podrije težak uzdisaj skozi usta se mu je iztrgal težek vzdih

pondō (abl. od *pondus -ī = pondus -eris) adv.

1. po teži, težno, težinsko: auri pondo uncia Pl., piscium uncia pondo Pl., coronam auream libram pondo L. en funt težek, singulas uncias pondo L. (uncia pondo približno = 27 g), paterae libras fere omnes pondo L., argenti plus pondo Gell.

2. occ. funt teže: nudus vinctus centum pondo es Pl., quod pondo ted esse censes nudum? Pl., se in triginta pondo debere Corn., auri quinque pondo abstulit Ci., auri pondo centum expensum Ci., argenti pondo XX milia C., patera ex quinque auri pondo facta L., ternā (sc. librā) pondo paterae aureae L., fulmen aureum quinquaginta pondo L., prompta ad MMMM pondo auri L., torques aureus duo pondo L., singulas uncias auri pondo L., dodrans pondo mellis Col., sextans pondo resinae Cels., pondo semis salis Cels., adipis pondo triginta vetustae Domitius Marsus ap. Prisc.

porod samostalnik
1. (proces rojevanja) ▸ szülésDihalne vaje med nosečnostjo so sestavni del priprave na porod. ▸ A terhesség alatti légzőgyakorlatok a szülésre való felkészülés szerves részét képezik.Povezane iztočnice: naravni porod, prezgodnji porod, predvideni datum poroda, kleščni porod

2. (nastanek) ▸ születés, világra jövetel
Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi ljudem, ki so sodelovali pri porodu države in demokracije? ▸ Nem történt-e valami hasonló azokkal az emberekkel, akik részt vettek az állam és a demokrácia születésében?
Evropska denarna zveza bo kljub težkemu političnemu porodu zaživela. ▸ A nehéz politikai világrajövetele ellenére is műkődőképes lesz az Európai Monetáris Unió.
O vrnitvi enega najbolj priljubljenih stripovskih superjunakov na filmsko platno lahko rečemo, da je bil hud porod. ▸ Elmondhatjuk, hogy nehéz szülés volt az egyik legnépszerűbb képregény-szuperhős visszatérése a mozivászonra.
Pri porodu revije smo se pri zbrali tisti, ki se še posebej zavedamo pomena zapisane besede. ▸ A folyóirat világrajövetelekor mind összegyűltünk, akik különösen tudatában vagyunk az írott szó jelentőségének.

poròd (-óda) m med. parto:
imeti težek porod avere un parto difficile, laborioso
ležati na porodu essere vicina a partorire
kleščni porod parto con il forcipe
normalni, prezgodnji porod parto normale, prematuro
porod s carskim rezom parto cesareo
porod z zadnjico naprej parto podalico

prìtjerati -ām (ijek.), prìterati -ām (ek.) pritirati, prignati: pritjerati koga pred sud; pritjerati koga do duvara (uz duvar) = pritjerati koga k zidu (uza zid) = pritjerati koga u ugao, u kut spraviti koga v težek položaj; voda je pritjerala leš uz obalu voda je naplavila truplo; nevolja ga je pritjerala kući

proposition¹ [prɔpəzíšən] samostalnik
predlog, ponudba; (predložen) načrt, namera
ekonomija ponudba
logika podmena, trditev
pogovorno zadeva, problem; naloga
pogovorno trgovina, kupčija
matematika problem, teorem

pogovorno paying proposition donosna kupčija
slovnica principal proposition glavni stavek
a tough proposition trd oreh, težek primer
he is a tough proposition z njim ni dobro češnje zobati

pull¹ [pul] samostalnik
potegljaj, poteg, vlečenje, vlek
tehnično vlečna sila; privlačnost, sila privlačnosti; požirek, dušek; ročaj, držaj (zvonca); veslanje, zavesljaj
šport (golf, kriket) udarec, zamah (poševno, zlasti na levo); zadrževanje (konja z vajetmi); utrjujajoč vzpon, velik napor (long pull)
prednost (of, on, over pred)
sleng vpliv, zveze, protekcija (with)
tisk (poskusni) odtis

a long pull uphill težek vzpon
the long pull presežek, dodatek k plači
a heavy pull on s.o.'s purse draga stvar
to go for a pull iti veslat
it is a hard pull to je naporna stvar
to have the pull of s.o. imeti prednost pred kom
to have a pull with s.o. imeti vpliv na koga, imeti protekcijo pri kom
tisk to take a pull napraviti odtis
to take a pull at the bottle cukniti ga iz steklenice
to give a pull at povleči, potegniti kaj

quīngēnārius 3 (quīngēnī)

1. iz petsto sestoječ, ki ima (šteje) po petsto (mož): cohortes Ca.

2. sestoječ iz petsto sploh: thorax Plin. 500 funtov težek, petstofunten, lanx Plin. 500 funtov težka, petstofuntna.