Franja

verrinnen^* odtekati, izginjati; Zeit: teči, poteči

verùgati -ām
I. vijugati, sem ter tja hoditi, teči: neprijateljska kolona verugala je preko polja; kroz šumu veruga potok
II. verugati se vijugati se: potok se veruga preko polja

volō¹ -āre -āvī -ātum (sor. s skr. garút perot, garutmán krilat, ptič)

1. leteti, letati: Pl., Pr., Plin., Iuv. idr., avi similis, quae circum litora volat V., supera volat ardea nubem V., volant aves, corvi volant Lucr., apes … per flores volant O., volat ille (sc. Mercurius) per aëra magnum remigio alarum V.; šalj.: volasse eum, non iter fecisse diceres Ci.; preg.: sine pennis volare haud facile est Pl.; subst. volantēs -ium in -um, f (sc. bestiae) ptice, ptiči: V., Lucr., Ap.

2. metaf. leteti, letati = urno gibati se, pluti, jadrati, peljati se, voziti se, jezditi, teči, hitro iti (hoditi), hiteti: volat avia longe (sc. Iuturna) V., passu volat alite virgo O., ille volat campis Val. Fl., currere ad me et volare Fr., volo curriculo Pl., per summa levis volat aequora curru V., pelagoque volans da vela parenti V., Etrusca praeter et volate litora H., volat ille mari Val. Fl., ab Italia volantem remis adurgens H., medios volat ecce per hostīs vectus equo … Saces V.; pesn. z inf.: Erebi virgo ditem volat aethere Memphin praecipere Val. Fl.; o neživih subj.: tela utrimque volare S., ingens … vis omnis generis telorum e muro volabat, tela volantia L., volat Itala cornus aëra per tenerum V., volat hasta per aëra V., volante sagitta O., fulmina volare per imbres Lucr., ignīs ad tecta volare V., volat vapor ater ad auras V., volat ventus V., volat altus in aura spiritus O., volat axis, currus volantes V., phaselus linteo volat Cat., illa (sc. Argo) volat O., litterae (pisma) Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep., volabant inter haec potiones meracae Petr. = čaše s … pijačo so pogosto krožile; pren. (o abstr.): volat aetas Ci. ali hora Sen. tr. hitro mine, fama volat (z ACI) V. se hitro širi, se je hitro raznesla, semel emissum volat irrevocabile verbum H. odleti, mentis et curas laqueata circum tecta volantis H.

vòziti vȍzīm, vȍžāh vȍžāše, vȍžen -a,
I.
1. voziti: voziti koga, što; vozi desno!; voziti uz obalu; auto je vozio sam domaćin; pilot vozi avion
2. veslati: veslači odmjereno voze
3. nositi: Sava vozi drvlje i kamenje
4. teči: po sredini varoši vozi i gudi Lašva
5. gibati: listovi su bili širom otvoreni svakome ko je mogao samo perom voziti
6. peljati: voziti koga kući
II. voziti se
1. voziti se: vozila se po moru galija
2. peljati se: bolje je ciganski se voziti nego pješke ići

vŕvjeti -īm, vr̀vjeti -īm (ijek.), vŕveti -im, vr̀veti -īm (ek.)
1. vrveti, mrgoleti: tu sve vrvi od mnoštva naroda
2. biti bogat s čim: njegovi tekstovi vrve citatima
3. teči, ulivati se: na oko vrvjele su mu suze

wash² [wɔš] prehodni glagol
(o)prati, umi(va)ti; izp(i)rati; (o)čistiti; splakniti, namočiti, zmočiti, namakati, ovlažiti, navlažiti, premočiti; preplaviti, odplaviti, odnesti (s palube, o valu, toku); izvreči (na kopno); spodkopati, izdolbsti (voda); izpirati (rudo, pesek za zlato), izplakniti; prevleči z žlahtno kovino; lahno pobarvati z vodeno barvo

to wash o.s. umiti se
to wash one's hands figurativno umiti si roke, meti si roke (od zadrege)
to wash one's hands of s.o. figurativno ne hoteti več imeti opravka s kom
I wash my hands of this affair pri tej zadevi si umijem roke (v nedolžnosti)
to wash one's dirty linen figurativno (javno) pripovedovati umazane tajnosti
to wash ashore naplaviti na kopno
to wash (up) dishes pomiti posodo
to wash overbord navtika odnesti s palube
neprehodni glagol
biti pralen, dati se prati, ne izgubiti barve pri pranju
figurativno, pogovorno prestati preskušnjo; biti prepričljiv; teči, liti, pljuskati; biti naplavljen, izvržen na kopno

to wash for gold izpirati zlato (iz zemlje)
she washes for other people ona pere (hodi prat) perilo za druge
this argument won't wash ta argument je nevzdržen

weiterlaufen^* teči naprej; teči; Vertrag: še veljati

wettlaufen^* teči, tekmovati (v teku)

бежать bežati, hiteti, teči;
бежать со всех ног, бежать сломя голову na vso sapo teči;
молоко бежит mleko je vzkipelo

бі́гти біжу́ недок., têči têčem nedov.

вбіга́ти (убіга́ти) -га́ю недок., têči |kam| têčem nedov., v 3. os., zatékati se |kam| -am se nedov.

драть dreti, trgati; odirati; parati; dražiti; šibati; vleči (za lase); teči;
д. ухо žaliti uho;
вино дерёт в горле vino praska v grlu;
мне щёку дерёт lice me peče;
доски дерёт deske so krive;
д. ногтями praskati z nohti;
д. во все лопатки bežati na vse pretege;
чёрт бы его драл! vrag naj ga vzame!;

катиться valiti se, kotaliti se; drveti v pogubo; minevati; pluti (po nebu); (pren.) drveti; teči, curljati;
пот катился с него градом pot je
Ш curkoma z njega;
катись колбасой! poberi se!

лить liti; izlivati; teči; (teh.) ulivati;
льёт как из ведра lije kakor iz škafa;
л. слёзы točiti solze;
л. воду на чужую мельницу napeljevati vodo na tuji mlin;

литься teči, razlivati se; širiti se, prodirati

струиться curljati, teči; (pren.) širiti se (duh, svetloba)

текти́ тече́ недок., têči têče nedov., v 3. os.

течь¹ teči, vodo prepuščati;
крыша течёт streha pušča;
так вкусно, что слюнки текут tako je okusno, da se sline cede

ablaufen² (lief ab, hat abgelaufen) intransitiv startati, začeti teči, steči; transitiv eine Strecke: obhoditi, prehoditi, Geschäfte: obletati; Schuhe: shoditi, pošvedrati; sich die Beine nach etwas ablaufen naletati se, obrusiti si pete

antecurrō -ere (-) (-) teči pred kom ali čim, predtekati: Veneris stella... eum (solem) antecurrens Vitr.; pisano tudi narazen: stellae... ante currentes Vitr.