dépêche [depɛš] féminin brzojavka; (= dépêche télégraphique) telegram
recevoir une dépêche prejeti brzojavko
dépêche transmise par la T. S. F. radiotelegram
dépêche chiffrée, diplomatique šifrirana, diplomatska brzojavka
Zadetki iskanja
- dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)
I.
1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.
2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).
— II. pren.
1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.
2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.
3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.
Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell. - día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)
día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem - dīcō2 -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)
I.
1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.
2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.
3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.
II.
1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …
2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n
1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.
2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.
Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O. - dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator
1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.
2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.
3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L. - Dīdius 3 Didij(ev), ime znamenitega plebejskega rodu. Poseb. znan je T. Didius Tit Didij, l. 98 konzul s Kvintom Cecilijem Metelom Nepotom: Ci., S. ap. Gell., Vell. — Kot adj. lex Didia: Ci., Macr. Didijev zakon.
- diffusion [difüzjɔ̃] féminin širjenje, razširjenost; razpršitev, širjenje svetlobe; figuré razvlečenost, preobširnost
diffusion radiophonique, par T. S. F. radijski prenos, oddaja
diffusion d'un programme oddaja, širjenje sporeda (po radiu)
diffusion des brochures širjenje brošur - diopetēs -is, f (gr. διοπετής = od Zevsa, t. j. z neba padla), s subst. rāna ali brez, deževna žaba: Plin.
- dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti
en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj - Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.
- do*1 [du:]
1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)
2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati
to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem? - do jusque, jusqu'à, à, environ, envers
do danes jusqu'(à) aujourd'hui
do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
do kdaj? jusqu'à quand?
do kod, do kam? jusqu'où?
od petih do šestih de cinq à six heures
do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
do sitega se najesti se rassasier
koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare? - dogájati se se passer, arriver, se produire
kaj se dogaja tukaj? que se passe-t-il ici? - doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhDimeti doktorat ▸ doktorátussal rendelkezikdoktorat znanosti ▸ tudományok doktorátusadoktorat iz fizike ▸ fizikai doktorátusdoseči doktorat ▸ doktorátust megszerezpridobiti doktorat znanosti ▸ PhD-t szerezDoktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.
2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésnarediti doktorat ▸ doktori iskolát elvégezZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstopraviti doktorat ▸ elvégzi a doktori képzést, leteszi a doktoritvpisati doktorat ▸ PhD-képzésre beiratkozikdelati doktorat ▸ doktori képzésben részt veszPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.
3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátuspripravljati doktorat ▸ doktori disszertációt készítZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.pisati doktorat ▸ doktori disszertációt írzagovarjati doktorat ▸ doktori disszertációt megvédtema doktorata ▸ doktori disszertáció témájamentor pri doktoratu ▸ doktori disszertáció opponensezagovor doktorata ▸ doktori disszertáció megvédése - dólg, -a, -o long, grand, haut
dolgo longtemps
že dolgo depuis longtemps
hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
imeti dolge prste avoir les doigts crochus
dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
dolgi valovi grandes ondes
dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle - Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.
- dopís escrito m ; carta f
uraden dopis oficio m
prejel sem Vaš dopis z dne 10. t. m. he recibido su carta del 10 del presente
potrjujemo prejem Vašega cenjenega dopisa od 20 t. g. tenemos el gusto de acusarle recibo de su grata del 20 del presente - échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg
s'échouer sur nasesti na
échouer à l'examen pasti na izpitu
faire échouer preprečiti, onemogočiti
il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi? - EKG samostalnik
1. (pregled delovanja srca) ▸ EKGaparat za EKG ▸ EKG készülékFebruarja 2006 sem šel na slikanje pljuč in EKG. ▸ 2006 februárjában mellkasröntgenre és EKG-re mentem.
Medicinska sestra ji je na prsni koš pritrdila elektrode za EKG. ▸ A nővér EKG-elektródákat erősített a mellkasára.
Sopomenke: elektrokardiografija
Povezane iztočnice: EKG v mirovanju, EKG z obremenitvijo, EKG pod obremenitvijo
2. (grafični zapis) ▸ EKGposneti EKG ▸ EKG-t készítEKG posnetek ▸ EKG-felvételZanima me, ali je ta EKG v redu in ali je potrebno kakšno zdravljenje. ▸ Kíváncsi vagyok, hogy ez az EKG rendben van-e, és szükség van-e valamilyen kezelésre.
Ko srce kot črpalka popusti, se na EKG-ju pokažejo spremembe v delovanju srca. ▸ Amikor a szív elégtelenül pumpálja a vért, az EKG megmutatja a szívműködésben bekövetkező változásokat.
3. (naprava) ▸ EKGžepni EKG ▸ zseb-EKGprenosni EKG ▸ hordozható EKGpriključiti na EKG ▸ EKG-ra kötSopomenke: elektrokardiograf - émetteur, trice [emɛtœr, tris] adjectif oddajni; emisijski; masculin (radijski) oddajnik, oddajna postaja; masculin, (commerce) emitent
émetteur de brouillage, brouilleur motilni oddajnik
émetteur clandestin ilegalen oddajnik
émetteur à ondes courtes, moyennes kratko-, srednjevalovni oddajnik
émetteur-récepteur oddajnik-sprejemnik
émetteur-relais masculin relejni oddajnik
émetteur de télévision televizijski oddajnik
émetteur de T. S. F. radijski oddajnik
banque féminin émettrice emisijska banka
poste masculin émetteur, station féminin émettrice radijska oddajna postaja