Franja

sunčànī -ā -ō sončni, sončev: -a baterija, energija, godina, peć; sunčani krug, sat, stroj; sunčani zrak = -a zraka sončni žarek; -o svjetlo sončna svetloba; -o mjesto sončen kraj, sončen prostor

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower

lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle

svetilk|a¹ ženski spol (-e …) die Leuchte, die Lampe, das Licht; s snopom: der Strahler; cestna/ulična: die Straßenlampe, die Laterne, Straßenlaterne; (čelna medicina Stirnlampe, namizna Tischlampe, notranja Innenleuchte, obsevalna medicina Bestrahlungslampe, okrogla ročna Stablampe, operacijska medicina OP-Lampe, potezna Zugleuchte, stenska Wandleuchte, stoječa Stehlampe, stropna Deckenleuchte, Deckenlampe, s poševnim snopom Schrägstrahler, s senčnikom Schirmlampe, s širokim snopom Breitstrahler, za branje Leselampe, za pisalno mizo Schreibtischlampe, za pregledovanje Prüfleuchte, z ozkim snopom Tiefstrahler, Tiffanyjeva Tiffanylampe, ustna Mundleuchte, utripajoča Warnblinkleuchte, varnostna Notbeleuchtung, večnamenska Mehrzweckleuchte, viseča Hängelampe, vrtna Gartenleuchte, zasilna Notlicht, žepna Taschenlampe; tehnika acetilenska Azetylenlampe, analitična Analysenlampe, fluorescenčna Leuchtstofflampe, halogenska Halogenleuchte, Halogenlampe, ionska Gasentladungslampe, kremenova Quarzlampe, ksenonska Xenonlampe, na živosrebrovo paro Quecksilberdampflampe)
Aladinova svetilka die Wunderlampe des Aladin
svetloba/soj svetilke der Lampenschein, das Lampenlicht
ob svetilki bei Lampenlicht
steber s/za svetilko der Lichtmast

svetílka lamp; lantern; (petrolejka) paraffin lamp

cestna svetílka street lamp
plinska svetílka gas lamp
električna žepna svetílka pocket torch, (small) flashlight
svetílka na biciklu bicycle lamp
namizna svetílka table lamp
stoječa svetílka standard (ali floor) lamp
ulična svetílka street lamp, (obločnica) arc lamp
varnostna svetílka safety lamp
(rudarska) čelna svetílka cap lamp
viseča svetílka hanging lamp
cilinder za svetílko chimney (of an oil lamp)
čad, saje svetílke lampblack
stenj svetílke wick
svetloba svetílke lamplight
prižigalec uličnih svetílk lamplighter
prižgati (ugasiti) svetílko to light (to put out, to extinguish) a lamp

šíbek (-bka -o) adj.

1. debole; gracile, mingherlino:
šibek otrok bambino gracile
šibek značaj carattere debole
biti šibke postave essere di gracile costituzione

2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
šibek veter vento debole
šibka svetloba luce fioca

3. debole, scarso, esiguo:
šibka vidljivost scarsa visibilità
šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala

4. pren. debole, vulnerabile:
šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria

5. elektr.
šibki tok corrente a bassa tensione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. šibka cezura cesura femminile
šibki spol il sesso debole
stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili

škrlat|en (-na, -no) scharlachfarben, scharlachfarbig, purpurn, purpurfarben, purpurfarbig
škrlatno rdeč purpurrot
škrlatna svetloba das Purpurlicht
škrlatni plašč der Purpurmantel
rastlinstvo, botanika Purpur-, Purpurner … (škrlata lakota Purpurnes Labkraut)

tamiser [tamize] verbe transitif presejati; presevati; omiliti; figuré prerešetati

tamiser de la farine, du sable presejati moko, pesek
tamiser la lumière omiliti svetlobo (luč)
lumière féminin tamisée omiljena, filtrirana, mehka svetloba

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella

trop [tro] adverbe preveč; pre-; zelo, skrajno; masculin preobilica, čezmernost

trop grand prevelik
trop petit premajhen
de trop, en trop odvečen
par trop preveč
il est par trop exigeant on je prevečzahteven
trop peu premalo, ne dovolj
vous êtes trop aimable to je zelo ljubeznivo od vas
cet enfant est trop mignon ta otrok je zelo ljubek, srčkan
ils sont trop preveč jih je
vous n'êtes pas de trop (familier) mirno lahko ostanete
c'en est trop to izbije sodu dno, to je pa že preveč, to je neznosno
étre de trop biti odvečen
c'est trop beau pour être vrai to je prelepo, da bi moglo biti resnično
je ne sais pas trop ne vem dobro
sans trop comprendre ne da bi dobro razumeli
le trop de lumière prevečsvetlobe, čezmerna svetloba

uklánjati (-am) | ukloníti (uklónim)

A) imperf., perf.

1. (pripogibati, pripogniti) curvare; chinare:
uklanjati glavo chinare il capo

2. pren. piegare, sottomettere:
uklanjati razum volji sottomettere la ragione alla volontà
glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil non si è piegato mai (alla violenza, al sopruso)

B) uklánjati se (-am se) | ukloníti se (uklónem se) imperf., perf. refl.

1. piegarsi, sottomettersi, soggiacere:
uklanjati se sili piegarsi alla violenza

2. star. inchinarsi, chinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. svetloba, zvok se ukloni la luce, il suono deviano

UV (= ultravijolični) UV (filter der UV-Filter, svetloba das UV-Licht)

víd (-a) m

1. fiziol. vista; knjiž. lume:
sluh in vid udito e vista
izgubiti vid perdere la vista
močna svetloba mu je jemala vid la forte luce lo accecava
publ. izgubiti iz vida perdere di vista

2. lingv. aspetto verbale

vigor -ōris, m (vigēre) življenjska moč (sila), življenjska svežina (svežost), živahnost, življenje, živost, iskrost, moč, močnost, čvrstost, čilost, krepkost, vitalnost, energija, energičnost, temperament, temperamentnost, žar, ogenj, krepkovoljnost, odločnost, stanovitnost: Cu., Ph., Sen. ph., Plin. iun., Iust. idr., nec tarda senectus mutat … vigorem V., si vigor iuventae inest L., vigor in vultu L., igneus est ollis vigor … seminibus V., vigor ingenii O., mentis Q., animi L., O., Col., Lact., animi corporisque Plin., Gell., patrius H. podedovana iskrost, vini Plin. močnost, gemmae Plin. blesk, margaritarum Plin. blesk, aetherius vigor Amm. (o meteorju) sijaj, svetloba; vigor censorius ali publicus ali iustitiae Amm. moč cenzorstva, države, pravičnosti (pravice); v pl.: Sil., animorum vigores Vitr., vigores quidam mentium Gell.

vpadajóč (-a -e) adj. fiz. incidente:
vpadajoča svetloba luce incidente

vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

1. entrare:
vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
vstopati v avtobus salire sull'autobus
vstopati skozi vrata entrare dalla porta
vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
vstopati v državo entrare in un paese

2. entrare, penetrare; filtrare:
skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

3. aderire, iscriversi, entrare:
vstopati v stranko aderire a un partito

4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

5. (začenjati delovati, biti) entrare:
v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
alp. vstopiti v steno attaccare la parete
spet vstopiti rientrare

zalíti (-líjem) | zalívati (-am)

A) perf., imperf.

1. annaffiare

2. (razvodeniti) diluire, annacquare

3. aggiungere acqua

4. otturare (fessure); colmare (un recipiente)

5. pren. allagare:
voda je zalila rove l'acqua allagò le gallerie

6. grad. cementare

7. imperlare, coprire:
pot ji je zalil obraz il sudore le imperlò la fronte
solze so ji zalile oči le lacrime le annebbiarono gli occhi

8. dar da bere

9. pren. bagnare, festeggiare (bevendo):
zaliti diplomo bagnare la laurea

10. pervadere, sommergere, inondare:
zalila jo je groza fu pervasa dall'orrore
sobo je zalila svetloba la stanza fu inondata dalla luce

11. med.
zalivati dojenčka nutrire il neonato col poppatoio
med. zaliti zob piombare, otturare un dente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mast ga zaliva è molto grasso, pienotto
pren. z dobrim vinom zalivati kosilo annaffiare il pranzo con del buon vino

B) zalíti se (-líjem se) | zalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; riempirsi di vino, di alcolici

zarja samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ hajnal, pirkadat, virradatSonce je počasi zahajalo, rdeča zarja je krasila podobo gora. ▸ A nap lenyugvóban volt, az esthajnal vörösre színezte a hegyek látképét.
2. (o začetku nečesa) ▸ hajnal, pirkadat, virradat
Na drugi strani sveta sije svetlejša makroekonomska zarja. ▸ A világ másik felén a makrogazdaság pirkadata fényesebben ragyog.
Tudi najpopolnejša zemeljska sreča je le medla zarja rajske sreče. ▸ Még a legteljesebb földi boldogság is csak halvány mása a paradicsomi boldogságnak.
Čaščenje nekaterih vrst rib sega v daljna preddinastična obdobja, v samo zarjo oblikovanja egipčanske družbe. ▸ Bizonyos halfajok tisztelete a predinasztikus időszakra, az egyiptomi társadalom hajnalára nyúlik vissza.

zdrážiti (-im) perf.

1. eccitare, provocare, suscitare; irritare; stimolare:
premočna svetloba zdraži oči la luce troppo forte irrita gli occhi
cigaretni dim zdraži h kašlju, na kašelj il fumo delle sigarette provoca la tosse
spolno zdražiti eccitare (sessualmente), pog. infoiare

2. adirare

Zemlj|a [ê] ženski spol (-e) astronomija die Erde
… Zemlje Erd-
(kroženje der Erdumlauf, magnetizem der Erdmagnetismus, obseg der Erdumfang, polmer der Erdradius, satelit der Erdsatellit, geološka zgodovina die Erdgeschichte, gibanje die Erdbewegung, rotacija die Erdrotation, prebivalstvo die Erdbevölkerung, središče der Erdmittelpunkt, vrtenje die Erdumdrehung, Erddrehung); religija Erden- (naročje der [Erdenschoß] Erdenschoss)
med nebom in Zemljo zwischen Himmel und Erde
na Zemlji figurativno auf Erden, auf diesem Stern
raj na Zemlji das Paradies auf Erden
znanosti o Zemlji Geowissenschaften množina
od Zemlje odbita svetloba das Erdlicht
proti Zemlji erdwärts
izginiti z obličja Zemlje vom Erdboden verschwinden