Franja

tholus -ī, m (gr. ϑόλος)

1. kúpola, kúpolasta streha (starejše kómba, kómbasta streha), poseb. svetišč; v kupolah so obešali zaobljub(lje)ne darove: O., V., Val. Fl., Stat., Vitr.

2. poslopje (stavba) s kupolo, okrogla zgradba s kupolo, rotúnda: Varr., Caesareus Mart. cesarska palača, tholi balnearum Amm. obokane kopeli.

tilt¹ [tilt]

1. samostalnik
ponjava, plahta; platnena streha nad stojnico
zastarelo šotorovina, šotor

2. prehodni glagol
pokriti, opremiti s ponjavo

toldadura ženski spol sončna streha

toldo moški spol šotor (proti soncu), šotor na plaži; ponjava, plahta; izložbena platnena streha; s šotorko prekrito plesišče

tonneau tujka franc. m invar.

1. avto povoščena streha (odkritih avtomobilov)

2. enovprežnik

3. aero sodček

tornavoz moški spol zvočni lijak, zvočnik; streha pri prižnici; gledališče suflerjeva školjka

Turmdach, das, streha stolpa

Überdach, das, Baukunst, Architektur nadstrešek; bei Zelten: vrhnja streha

velario m (pl. -ri)

1. platnena streha, velarij

2. zavesa

vélarium [velarjɔm] masculin, histoire platnena streha (v rimskih amfiteatrih)

velum, vélum [velɔm] masculin velika platnena streha (za cirkus ipd.)

verrière [vɛrjɛr] féminin barvano cerkveno okno; posoda za kozarce; šipa na sliki; streha ali stena iz stekla

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

vītis -is, abl. -e, redko -ī, f (indoev. baza *u̯ei̯H-; sor. z viēre, vīmen, vitex; prim. gr. ἰτέα = let. vitols = stvnem. wīda = nem. Weide vrba, sl. vitica, vitra, vitek, viti, veja, lit. výtis vrbova šiba, vrbovica)

1. vitica, rozga, poseb. vinska: Ca., Varr., H. idr., lentae texunt umbracula vites V., non hic pampineis amicitur vitibus ulmus O.

2. sinekdoha (vinska) trta, trs, loza: Cat., Cu., Sen. ph., Col., Plin., Dig. idr., vitis quidem … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., vites ponere (saditi) V., populus Alcidae gratissima, vitis Iaccho V., de purpureis collectae vitibus uvae O.; kolekt.: multa vitis Cu.; metaf. bot. vitis alba (= gr. ἄμπελος ἀγρία, ἄμπελος λευκή, ἀμπελολεύκη) bluščec, starejše svinjska repa: Col., Plin. idr., lentior est salicis virgis et vitibus albis O., vitis nigra Plin. črna vrsta bluščca.

3. meton.
a) poveljniška palica centurionov, centurionska palica, narejena iz vinske trte: L. epit., Lucan., Sil., Plin. idr., centum milites vite regendi O., fracta vite in tergo militis alteram … poscebat T., nodosam … frangebat vertice vitem Iuv.; meton. centurionstvo, stotništvo: vitis honore perfunctus Sil., vitem posce libello Iuv.
b) = vinca branilna streha: Luc. ap. Fest.
c) vino: vite pasci Mart.

Wagendach, das, streha voza

Walmdach, das, Baukunst, Architektur čopasta streha, streha na zatrep

weatherboard [wéðəbɔ:d]

1. samostalnik
arhitektura streha (strešica, krov) iz desk
navtika stran ladje, ki je na vetrovni strani; zaščitna deska (pred vdiranjem vode)

2. prehodni glagol
obiti opažiti (steno)

Wellblechdach, das, Baukunst, Architektur streha iz valovite pločevine

Zeltdach, das, Baukunst, Architektur šotorasta streha

Ziegeldach, das, Baukunst, Architektur opečnata streha