Franja

Therapieschaden, der, Medizin negativni stranski učinki terapije

tool subject [tú:lsəbdžikt] samostalnik
pedagoško, ameriško koristen ali potreben stranski predmet (stroka)

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

traversier, ère [travɛrsje, ɛr] adjectif prečen; stranski

barque féminin traversière brod (za prevoz čez reko)
rue féminin traversière prečna ulica

underplot [ʌ́ndəplɔt] samostalnik
sporeden, stranski zaplet; sporedno dejanje (v drami, romanu); komplot

бічни́й прикм., bóčni prid., stránski prid.

бокови́й прикм., bóčni prid., stránski prid.

боковой bočen, stranski;
б. вид stransko lice;
пора на боковую čas je leči spat;
боковая качка zibanje ladje okrog podolžne osi

вторичный ponoven, stranski; sekundaren

побі́чний прикм., postránski prid., stránski prid.

подлокотник m stranski naslon (pri stolu)

подъездной путь stranski tir, stranska proga

придел m stranski oltar

пристяжная f priprežni ali stranski konj

agnado soroden po krvi

agnado m stranski sorodnik

ball¹ [bɔ:l] samostalnik
žoga, klobčič, kepa
anatomija plesno, blazina
anatomija peščaj; gruda

šport a good ball dober udarec
to catch the ball at (ali on) the bound spoznati priložnost, izrabiti položaj
ball of contention vzrok prepira
ball of the eye zrklo
ball of the knee anatomija pogačica
ball of the foot plesno, blazina
to have the ball at one's feet obvladati položaj
to keep the ball rolling (ali up) ohraniti stvar ali pogovor v teku
to make balls of s.th. narediti zmedo iz česa
to toss about the ball posplošiti pogovor
to take the ball before the bound prenagliti se
to play at the ball žogati se
on the ball spreten, uren
ameriško to have a lot on the ball biti zelo sposoben
vojska to load with ball ostro nabiti
ball and socket joint kroglasti zgib
šport ball out stranski avt
uncle three balls lastnik zastavljalnice
three (golden) balls znak zastavijalnice
to strike the ball under the line imeti smolo
to take up the ball lotiti se česa
the ball is with you vi ste (ti si) na vrsti (pri igri)

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!

busca ženski spol iskanje

estar en busca de iskati
buscas pl Meh stranski dohodki

colateral

línea colateral stranska linija
(pariente) colateral stranski sorodnik

consanguineo

A) agg. soroden po krvi

B) m (f -ea) krvni sorodnik, krvna sorodnica:
consanguineo in linea retta, in linea collaterale pravo sorodnik v ravni, v stranski črti