Franja

vstáviti -im metnuti u, staviti u: vstaviti zaplato v rokav
metnuti zakrpu u rukav; vstaviti zob, motor; vstaviti številke v enačbo namesto neznank
staviti brojice mjesto nepoznatih u jednadžbu, u jednačinu

vtakníti i vtákniti -em, vtakni -ite, vtaknil -ila
I.
1. utaknuti, utaći, staviti u: vtakniti ključ v ključavnico, naboj v puško
2. udjenuti (-de-): vtakniti nit v šivanko, prst v usta
3. strpati: vtakniti koga v ječo, dobiček v svoj žep
4. zabosti: v vsako reč vtakniti svoj nos
5. ekspr. uložiti: vtakniti veliko denarja v podjetje
II. vtakniti se umiješati (-me-) se: vtakniti se v vsako reč

zadéti -denem, zadeni -ite, zadel -ela, zadet -a
1. zametnuti, staviti na: zadeti koš na hrbet, škaf na glavo
2. zadati, nanijeti, naneti: zadeti komu kaj hudega
nanijeti komu zlo; bog ne zadeni
bože sačuvaj, ne daj bože
3. udariti: zadeti z glavo v strop; zadeti z nogo ob kamen
udariti nogom o kamen; zadeti se ob zid
udariti se o zid
4. naići: pri kopanju studenca zadeti na vodo; pri delu zadeti na težave; zadeti na rudo, na zlato
5. pogoditi: zadeti zajca; zadeti v črno, koga v živo; zadeti milijon na loteriji
6. zadesiti, snaći: zadela ga je nesreča; kap ga je zadela
pala mu je kaplja

zadnáti -am i zadníti -im zadniti, staviti dno: zadnati sod, škaf zadnan, zadnjen sod
zadniveno bure

zadolžíti -im, zadolži -ite, zadolžil -ila (u̯ž)
I.
1. zadužiti, opteretiti dugom: zadolžiti hišo, koga
2. zadužiti, staviti kome nešto u dužnost: zadolžiti koga za red v dvorani
II. zadolžiti se zadužiti se: zadolžiti se za velike vsote, na posestvo

zagnáti -ženem, zaženi -ite, zagnal -ala
I.
1. baciti, hitnuti: zagnati kamen čez streho, knjigo od sebe, na polico
2. potjerati (-te-), pokrenuti, staviti u pogon: zagnati kolo
pokrenuti točak; zagnati stroj
staviti u pogon mašinu
3. podići, podignuti: zagnati krik
podići viku; zagnali so krik in vik
II. zagnati se
1. udubiti se, udupsti se: zagnati se v delo
2. vinuti se: zagnati se na konja
3. zatrčati se, jurnuti na koga, baciti se na koga: zagnati se v koga

zapahníti i zapáhniti -em
1. zatvoriti zasunom, zakračunati, zamandaliti, staviti rezu na vrata: zapahniti vrata
2. zatvoriti, začepiti: zapahniti si želodec z jedjo; zapahnilo se mu je

zastražíti i zastrážiti -im staviti pod stražu, obezbijediti, obezbediti stražom: zastražiti objekt, ujetnike

zažlebíti -im, zažlebil -ila i zažlébiti -im staviti oluk, oluke: zažlebiti streho

обусловливать, обусловить pogoje (po)staviti, biti pogoj; povzročati, povzročiti

приравнивать, приравнить zravna(va)ti; v isto vrsto (po)staviti; izenačevati

anchor² [ǽŋkə] prehodni glagol & neprehodni glagol
zasidrati (se)

to anchor a tent to the ground pritrditi šotor
to anchor one's hope in (ali on) staviti upanje v koga ali kaj

apuesta ženski spol stava

de apuesta, sobre apuesta za stavo
hacer una apuesta staviti

Äußerste, das,

1. skrajni napor, skrajne sile; das Äußerste tun storiti vse, kar je mogoče, kar človek zmore; bis zum Äußersten do konca, do zadnje možnosti; zum Äußersten greifen poslužiti se skrajnih sredstev

2. (das Schlimmste) najhujše, das Äußerste verhindern preprečiti najhujše

3. das Äußerste wagen/es aufs Äußerste ankommen lassen staviti vse na kocko

basket¹ [bá:skit ameriško bǽskit] samostalnik
koš, košara; posoda

as blind as a basket čisto slep
to put (ali have) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to be left in the basket ne biti izbran
the pick of the basket najboljši
to give the basket zavrniti
ameriško, hudomušno like a basket of chips zelo ljubko, zelo prijetno

bet² [bet] samostalnik
stava

to make (ali lay) a bet staviti
to take a bet stavo sprejeti
heavy bet visoka stava

botte [bɔt] féminin

1. šop, sveženj, otep

2. škorenj

3. (velik) sod

4. udarec s fioretom, z mečem

botte de paille, de radis šop slame, redkvic
botte en caoutchouc gumijast škorenj
botte de cavalier jahalni škorenj
bottes à revers zavihani škornji
botte de fleurs velik šopek cvetlic
bottes de sept lieues kilometrski škornji
botte de paperasses šop, sveženj, kup (starega) papirja
botte secrète varljiv sunek (pri mečevanju); finta, zvijača, ukana, prevara
haut comme une botte (familier) čisto majhen (zlasti o otroku)
coup masculin de botte brca
avoir du foin dans ses bottes imeti denarja ko pečka
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) lotiti se nečesa nemogočega
cirer, (populaire) lécher les bottes de quelqu'un klečeplaziti pred kom, peté komu lizati
y laisser ses bottes poginiti
mettre, ôter ses bottes obuti, sezuti škornje
porter, pousser une botte napraviti izpad (pri mečevanju), figuré postati drzen, nesramen, žaljiv; staviti zvito vprašanje
se quereller à propos de bottes za prazen nič se prepirati
ça fait ma botte (populaire) to mi pride ravno prav

bottom¹ [bɔ́təm] samostalnik
dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
figurativno vzrok, razlog
pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi

at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
from top to bottom od glave do pete
to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
the bottom of the business bistvo stvari
to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
to go to the bottom potopiti se, utoniti
from the bottom of one's heart z dna srca
to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
bottom leather podplat
to get down to rock bottom priti stvari do dna
to send to the bottom potopiti
to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
bottom up! izpij do dna!, eks!
at the bottom of the street na koncu ulice

bottom² [bɔ́təm] pridevnik
najnižji; zadnji; osnoven

bottom price najnižja cena
ameriško to bet one's bottom dollar glavo staviti
bottom gear prva hitrost (motor)

carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem