Franja

Schambeinfuge, die, Anatomie sramnični stik, sramnična zrast

Schamfuge, die, Anatomie sramnični stik

Schienenstoß, der, tirnični stik

scurtcircuít -e n kratek stik

seriēs, gen. in dat. neizpričana, acc. -em, abl. -ē, f (sero¹) pravzaprav „stik“, od tod

1. vrsta, red, niz, zaporedje, vrstni red, sosledje, sosledica, sêrija: vinculorum CU., inter se tot iuga velut serie cohaerentia CU., iuvenum series ... immixta puellis TIB. = kólo, ramorum, structurae dentium PLIN., custodiarum SUET., viarum STAT., capillorum AP.; metaf.: Q., VELL., STAT., SUET., VAL. MAX., AP., GELL. idr., casuum (sklonov) VARR., causarum, negotii CI., continuatio seriesque rerum CI., series longissima rerum V., malorum, laborum O., fati ali vitae ali temporis O. red, tek, temporum LACT., annorum H., SEN. PH., LACT.; abs.: tantum series iuncturaque (sc. verborum) pollent H., haec erit aeternae series ab origine Romae AUS.

2. occ. vrsta prednikov, rodovna vrsta: digne vir hāc serie O., nec tamen haec series in causam prosit O., serie fulcite genus PR., stant marmore maesto effigies Belusque parens omnisque nepotum a Belo series SIL., communio nominis ac familiae veteris propinquitatis serie cohaerens VAL. MAX., defici avorum proavorumque serie SEN. PH.

sganciare

A) v. tr. (pres. sgancio)

1. odklopiti, odklapljati; odpenjati; odmetavati:
sganciare il rimorchio avto odklopiti prikolico
sganciare bombe, sganciare odmetavati bombe, bombardirati

2. pren. pog. nerad dati, odriniti (denar)

B) ➞ sganciarsi v. rifl. (pres. mi sgancio)

1. odpeti, odpenjati se; odklopiti, odklapljati se

2. voj. umakniti, umikati se; izgubiti stik (s sovražnikom)

3. pren. pog. znebiti se:
sganciarsi dai cattivi compagni znebiti se slabe družbe

short³ [šɔ:t] samostalnik
kratek (dokumentaren, risan itd.) film; kratek zlog (samoglasnik), kratka oblika; znak za kračino samoglasnika (a)
ekonomija deficit, primanjkljaj, manko
elektrika kratek stik
množina kratke hlače
množina stranski produkti

in short na kratko, skratka, z eno besedo
the long and the short of it is that... nakratko povedano je stvar ta, da...
Bob is short for Robert Bob je skrajšana beseda za Robert
he is called Joe for short na kratko mu rečejo Joe

short-circuit [šɔ́:tsə:kit]

1. samostalnik
elektrika kratek stik

2. prehodni glagol
napraviti kratek stik (a lamp v svetilki)

touch² [təč] prehodni glagol
dotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo)
sleng izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na
pogovorno biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino)
neprehodni glagol
dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za
navtika pristati za kratek čas

the apples are touched with frost jabolka so pozebla
clouds are touched with red oblaki so rdeče obarvani
I was touched by his story njegova zgodba me je ganila
it touches none but him to zadeva (se tiče) le njega
to touch bottom dotikati se dna; figurativno doseči najnižjo ceno
his brain (ali he) is touched v njegovi glavi ni vse v redu
to touch the bell pozvoniti
it touched me to the heart to mi je šlo k srcu
I was touched to tears bil sem do solz ganjen
I do not touch cocktails koktajlov se ne dotaknem
no one can touch her for (ali in) beauty nihče se ne more meriti z njo po lepoti
he touches 5 feet visok je 5 čevljev
to touch glasses trčiti s čašami
to touch one's hat dotakniti se klobuka (v pozdrav)
how does this touch him? kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?
to touch lucky imeti srečo
nobody can touch him nihče mu ni enak, se ne more meriti z njim
to touch s.o. for two pounds izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funta
to touch to the quick zadeti v živo, prizadeti (koga), užaliti
to touch on the raw razžaliti, razjeziti, razkačiti
the soap won't touch these spots milo ne doseže ničesar pri teh madežih
to touch the spot pravo pogoditi
to touch wood potrkati po lesu (da se ubranimo zlih sil usode)
touch wood! ne kličimo nesreče!
this touches on treason to meji na izdajo, to je že kot izdaja

Verzapfung, die, Technik stik z utorom

zatutúljiti -tùtūljīm (se)
I. zaviti, zamotati, zahomotati: čim malo jače zahladni, videćete kod nas i staro i mlado zatutuljeno u debele vunene mahrame i šalove; osnovni ton predložene rezolucije je neiskren i zatutuljen
II. zatutuljiti se potegniti se vase, pretrgati stik z drugimi: pa dabome, kad si se ti zatutuljio pa ne umeš da makneš, a što ti ne bi bio poslanik

соприкасаться, соприкоснуться dotikati se, dotakniti se med seboj, prihajati v stik, priti v stik; mejiti

сталкиваться spoprije(ma)ti se; priti v stik; sreč(ev)ati se;
с. с затруднениями naleteti na težave;
поезда столкнулись vlaka sta trčila

aboucher [abuše] verbe transitif spojiti, stakniti; spraviti skupaj v zvezo, posredovati, omogočiti pogovor

s'aboucher sniti se, sestati se, skupaj priti, stikati se; pogovoriti se (avec s)
s'aboucher avec quelqu'un stopiti v stik, v zvezo s kom za kako nečedno zadevo, za kako spletko
il s'est abouché avec un receleur pour la vente des objets volés stopil je v stik z nekim prikrivačem za prodajo ukradenih predmetov

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

Berührung, die, dotik, Übertragung durch Berührung Medizin prenašanje z dotikom; stik; in Berührung kommen mit priti v stik z; in Berührung bringen mit spraviti v stik, figurativ povezati; in Worten: omenjanje, nakazovanje; enge Berührung mit tesna povezanost z

brancher [brɑ̃še] verbe transitif odcepiti; priključiti

él napraviti stik; figuré spraviti v zvezo, v stik; verbe intransitif sesti na vejo (ptič)
brancher sur le réseau de la ville priključiti na mestno omrežje
brancher une lampe, un appareil électrique sur la prise priključiti svetilko, električen aparat v vtičnico
l'alouette ne branche pas škrjanec ne seda na veje

céven

cevni detektor detector m de válvulas
cevno jekleno pohištvo muebles m pl tubulares (ali de tubo de acero)
cevni oddajnik emisota f de válvulas
tricevni radijski sprejemni aparat aparato m receptor (ali receptor m) de tres válvulas
cevasta obojka manguito m de tubo
cevna pošta correo m neumático
cevni stik unión f de tubo
rentgenska cev tubo de rayos X

cikcȁk m (n. Zickzack) cikcak: rovovi u -u; cikcak-spoj cikcak stik; cikcak-linija, cikcakcrta ž vijugasta, cikcakasta črta

circuit¹ [sə́:kit] samostalnik
okrožje; obseg; ovinek; obhod; redosled; krožno potovanje

elektrika short circuit kratki stik
to make a circuit obiti
ameriško circuit rider potujoči duhovnik
circuit of action delokrog
tehnično circuit breaker prekinjač