Franja

sedem¹ [é] sieben
po sedem zu siebt
sedem mark sieben Mark
sedem dni sieben Tage
v sedemih dneh in sieben Tagen, heute in sieben Tagen
sedem in pol siebeneinhalb
sedem minut hoda sieben Gehminuten
sedem tisoč siebentausend
starost: star sedem ur/dni/tednov/mesecev/let siebenstündig/siebentägig/siebenwöchig/siebenmonatig/ siebenjährig
za ponavljanje: na vsakih sedem ur/dni/tednov/mesev/let siebenstündlich/siebentäglich/siebenwöchentlich/siebenjährlich
za uro: sedem je es ist sieben Uhr
ob sedmih um sieben Uhr
točno ob sedmih Punkt sieben
je pol sedmih es ist halb sieben
figurativno imeti obraz, kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder
knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln

sédemdeset (-ih) numer. settanta:
biti kakih sedemdeset let star essere sui settanta, sulla settantina
bližati se sedemdesetim (letom) avvicinarsi alla settantina

signálen signal (-); signalling

signálni ogenj warning (ali signal) fire, beacon
signálni sistem signalling system
signálni zvonec warning bell
signálna luč warning light
signálna bomba vojska signal flare
signálni izstrelek star shell
signálna zastava signal flag, Blue Peter
signálna raketa signal rocket
signálni rog signal horn, bugle
signálna hupa klaxon, (sirena) siren
signálna svetilka signal lamp, warning light
signálna lanterna danger light, signal lamp
signálna plošča signalling disk
signálna pištola Very pistol

sovjétski soviet, Soviet

sovjétska republika soviet republic
sovjétski sistem sovietism
sovjétska zvezda soviet star
Sovjetska Zveza the Soviet Union, the Union of Soviet Socialist Republics (the U.S.S.R.)
sovjétski vojak Soviet soldier, Red Army man (ali soldier)

spòr quarrel (z with, med between); dispute; disagreement; conflict; difference, dissention; contest (o, gledé over, about); ligitation

jabolko spòra bone of contention
izgladiti spòr to make (ali to patch) up a quarrel
ne imeti povoda za spòr to have no quarrel with
poravnati spòr to settle a quarrel
zanetiti spòr to pick (ali to seek) a quarrel (z with)
med njima je star spòr there is an old quarrel between them
urediti, izgladiti spòr to settle a dispute

starejšega datuma stalna zveza
(star) ▸ régebbi keletű
Večina študentskih domov je starejšega datuma in dotrajanih. ▸ A diákszállók többsége régebbi keletű és leromlott állapotú.

staréjši (-a -e) adj.

1. komp. od star più vecchio, più anziano; maggiore; senior:
njen starejši brat il suo fratello maggiore
umrl je Anton Kogoj starejši è morto Anton Kogoj senior
Plinij starejši Plinio il vecchio

2. anziano:
dom starejših občanov casa di riposo per anziani; pejor. ospizio dei vecchi

3. anteriore, (più) vecchio:
starejše izdaje klasikov le edizioni anteriori dei classici
starejša slovenska literatura la letteratura slovena dei primordi
arheol. starejša kamena doba paleolitico
otr. starejši brat tato

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

star|i množina die Alten
star in mladi groß und klein, jung und alt
kar star store, se mladi nauče wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen

stó a (ali one) hundred

štiri stó four hundred
120 dni one hundred and twenty days
nekaj čez stó a hundred odd
okrog stó about a hundred
5 od stó five per cent
stó let star človek a centenarian
tek na stó metrov hundred metres, hundred metres' sprint (ali race)
stodvajset (120) a great hundred, a long hundred
staviti 1:100 to bet one to hundred

stó ciento , (pred samostalnikom) cien

od sto niti eden ni uno solo entre ciento
kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
sto let star secular, (oseba) centenario
sto tisoč cien mil

stolet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrhundert
star več stoletij jahrhundertealt
cela stoletja jahrhundertelang
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
pol stoletja ein halbes Jahrhundert
polovica stoletja die Jahrhundertmitte, die Jahrhunderthälfte
prelom stoletja die Jahrhundertwende
stoletja in stoletja Jahrhunderte hindurch, jahrhundertelang
vino stoletja der Jahrhundertwein

stolétje siglo m

stoletja star de muchos siglos; secular
skozi stoletja durante siglos

stràšno adv.

1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro

2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

šele [è]

1. ne prej: erst (šele sedaj erst jetzt, nun erst); (poprej) erst, vorher noch

2. (komaj) erst, kaum (star šele deset let erst zehn Jahre alt, saj si šele prišel du bist ja kaum gekommen)

3. poudarjalno: erst (to šele je bil teater das war erst ein Theater)
kaj šele …! und gar, und erst, aber erst (kaj šele njegov brat! aber erst sein Bruder!, und gar sein Bruder!)
zdaj šele (zdaj posebno) nun erst recht, nun erst

4.
šele ko se je zgodil X: erst als, erst mit (šele ko se je zmračilo erst mit der Dämmerung)

šelè adv.

1. (ne prej) appena, solo

2. (komaj) appena:
star šele deset let di dieci anni appena

3. kaj šele (za poudarjanje) figurarsi:
kaj šele njegov brat figurarsi suo fratello
zdaj šele appena adesso

4. šele ko appena che, appena quando, non appena, solo dopo che:
šele ko se je zmračilo appena si fece buio
to bomo šele videli questo è ancora da vedere; se son rose fioriranno!

šést six

ni še šést let star he is not six yet
6:1 (= zanesljivo) six to one
pomnožiti s šést to sextuple, to multiply by six

šéstdeset sixty; arhaično three score

biti nad šéstdeset let star to be over sixty, to be on the shady (ali wrong) side of sixty
ne še biti šéstdeset let star to be on the sunny side of sixty

šéstdeset soixante

kakih šestdeset une soixantaine
v šestdesetih letih dans les années soixante
biti nad šestdeset let star avoir passé la soixantaine