Franja

исконный pradaven, star;
и. обитатель praprebivalec;
и. враг zakleti sovražnik

немолоди́й прикм., stàr prid.

стари́й¹ прикм., stàr prid.

старозаветный starokopiten; star(inski); staromoden

старосветский (zast.) starokopiten; star(inski), staromoden

старый star; izrabljen, ponosen; nekdanji;
старый-престарый star ko zemlja;
по старой памяти po naši stari navadi;
сстарый стиль stari, julijanski koledar

aerūgō -inis, f (aes)

1. bakrena rja, zeleni volk, zelenica (samorodna): Ca., Vitr. idr., aes Corinthium in aeruginem incidit Ci. korintske medi se prime volk; met. zelenica, zaničlj. = zelenorjast star denar: Iuv.

2. pren.
a) = zavist, ki razjeda kakor rja: haec est aerugo mera H., versus tincti viridi aerugine, nimiā aerugine capus Mart.
b) lakomnost, koristoljubje, sebičnost: animos aerugo et cura peculi cum semel imbuerit H., homo aerugini semper intentus Ap.

ageless [éidžlis] pridevnik
ki ni star, ki se ne stara; večen

age-old [éidžould] pridevnik
pradaven, zelo star

agnel [anjɛI] masculin star francoski zlatnik s podobo jagnjeta

Altpapier, das, star papir, odpadni papir

annōtinus 3 (iz abl. annō, prim. diūtinus) eno leto star, iz lanskega leta, lanski: Col., Plin., naves C.

antediluvian² [ǽntidilúviən] samostalnik
predpotopna žival
figurativno zelo star človek; starokopitnež

antiquísimo zelo star(odaven)

assectātor (adsectātor) -ōris, m (as-, adsectārī)

1. zvesti spremljevalec, slednik, pristaš, privrženec: Q. Ci., Q., Plin. iun., cum ducibus ipsis, non cum comitatu adsectatoribusque confligant Ci., quidam vetus assectator ex numero amicorum Ci.

2. occ.
a) pristaš kakega nauka ali učitelja, učenec: sapientiae Plin. modrijan, eloquentiae Plin. retor, Democriti Plin., Protagorae Gell.
b) vztrajni zasledovalec kake ženske = α) snubač: Plin. β) ženskar, zapeljivec, o starcu = star pohotnež, babjak: Q.
c) zasledovalec česa, stremljivec po čem: patrimoniorum pereuntium Sen. ph., bonarum cenarum Sen. ph. „prežalec“, cancer dapis ass. Plin. ki hodi za svojim živežem.

barcasse [barkas] féminin barkasa, (motorni) velik čoln vojne mornarice; familier star čoln

barnacle [bá:nəkl] samostalnik
zoologija lopar; arktična gos; klešče (kot mučilno orodje)
sleng, množina ščipalnik, nanosnik
figurativno človek, ki noče oditi
pogovorno star izkušen mornar

bezant [bézənt] samostalnik
bizantinec, star zlat ali srebrn kovanec

bimē(n)stris -e, abl. -ī, (pesn.) tudi -e (bi in mēnsis) dvomesečen, dva meseca star ali trajajoč: porcus H., porca O., consulatus Plancus in Ci. ep., Suet., stipendium L., triticum Plin., stella Plin. ki je dva meseca na istem mestu, spatium Aus.

bīmus 3 (iz *bihimus: bis in hiems) „dvozimen“ = dveleten, dve leti star: taurus, vacca Varr., bos, capra, equus Plin., sus Petr., minus bimus hic Tiberius Caesar Vell., vix annui et bimi (principes) Lamp. ki vladajo eno ali dve leti, legio Plancus in Ci. ep. komaj dve leti stara = šele pred dvema letoma ustanovljena; nix O., merum H., semen, lateres Plin.; honor O. dvojno konzulstvo, sententia Plancus in Ci. ep. nasvet, naj se podaljša namestništvo na dve leti, pensio Mart. dve leti zastala najemnina, dies Icti. dveletni rok.