Franja

navigable [-gabl] adjectif ploven, sposoben za plovbo

rivière féminin navigable plovna reka

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.

parteifähig Recht sposoben biti stranka

prozeßfähig, prozessfähig Recht pravdno sposoben

raziocinante agg. razumen, sposoben umovanja:
l'uomo, essere raziocinante človek, razumno bitje

receptive [riséptiv] pridevnik (receptively prislov)
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, receptiven, občutljiv (of, to za, na)

a mind more receptive than creative bolj receptiven kot kreativen duh

receptōrius 3 (receptor) za sprejem sposoben (pripraven, primeren, prikladen, dober): locus Tert.; od tod subst. receptōrium -iī, n zavetišče, zatočišče, zavetje, bivališče, prenočišče, dom: Sid.

rechtsfähig Recht pravno sposoben

recipience, recipiency [risípiəns(i)]

1. samostalnik
sprejemnik, kdor kaj sprejme, recipient; koristnik, obdarovanec
kemija recipient (posoda)

to be the recipience of s.th. sprejeti kaj (from od)

2. pridevnik
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, dojemljiv, receptiven

recollective [rekəléktiv] pridevnik
spominski, ki se tiče spomina, spominjanja; sposoben spominjanja

recuperative [rikjú:pərətiv] pridevnik
ki jača, krepi; krepilen; okrevalen; sposoben okrepitve, okrevanja

regierungsfähig sposoben za vladanje

riuscire^* v. intr. (pres. riēsco)

1. spet iti, hoditi ven

2. voditi, peljati (v); pren. meriti

3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega

4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
riuscire nella carriera uspeti v karieri

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

schwingungsfähig System: nihajoč; Medizin sposoben nihanja

seaworthy [sí:wə:ɵi] pridevnik
sposoben za plovbo po morju (o ladji)

sèdelnī -ā -ō sedleni, sposoben za sedlo: sedelni konj

shunter [šʌ́ntə] samostalnik
železnica kretničar; premikač; ranžirna lokomotiva
elektrika odvodnik
sleng sposoben organizator
sleng razsodnik

soll-ers (s soobl. sōl-ers) -ertis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. sollerter, sōlerter (sollus [stlat.] = totus in ars; naspr. in-ers) ves, zelo umételen (umetélen), (prav, zelo, ustvarjalno) spreten, zelo sposoben, praktičen, pripraven, ročen, privržen (čemu), (zelo) vešč (česa), iznajdljiv, razumen, pameten, izveden, izkušen, izurjen, vajen česa, vrl; v negativnem pomenu prekanjen, premeten, zvit, zvijačen, lokav: Afr. ap. Non., Ter., Lucr., Mel., Plin., Iust. idr., agricola N., quis patriam sollerte magis dilexit Ulixe? O., sollers ingenio T., in omni vel officio vel sermone sollers Ci., quo quisque est sollertior et ingeniosior Ci., Sulla … rudis antea et ignarus belli sollertissumus omnium in paucis tempestatibus factus est S., sollertissimus hostis Suet., futura sollerter patefaciens T., non illo iussos sollertius alter exprimit incessus vultumque O., sollertissime perspicere Ci.; pesn. z gen.: Musa lyrae sollers H. zelo vešča igranja na strune, sollers cunctandi Fabius Sil.; z inf.: sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., sollers ornare Cypassis O., accendere sollers invidiam Sil.; poklas. z ad: ad inveniendum sollers Lact., ad faciendum sollertissimus (sc. deus) Lact., ad inferenda bella sollertissimus Amm.; metaf. o neživih subj.: provida sollersque natura Ci., genus quoddam acuminis, quod erat in reprehendendis verbis versatum et sollers Ci., animo sollerti rem novam excogitat L., pecudum custodia sollers V., sollers ingenium, natura, sollerti astu O., sollerti corde Cat., manu sollerti Tib., disciplinae sollertis (= bonae) Ap., insitiones, quibus nihil invenit agricultura sollertius Ci., fundum conferat sollertissimum uti habeat Ca. kar najrodovitnejše, ratio res ad vitam necessarias sollerter consecuta est Ci., haec simulata sollertius Ci.

solvábil -ă (-i, -e) adj. solventen, plačilno sposoben