Franja

Zadetki iskanja

  • baročen pridevnik
    1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokk
    baročni dvorec ▸ barokk kastély
    baročni oltar ▸ barokk oltár
    baročni slikar ▸ barokk festő
    baročna freska ▸ barokk freskó
    baročni kipar ▸ barokk szobrász
    baročna cerkvica ▸ kis barokk templom
    baročna arhitektura ▸ barokk építészet
    baročna palača ▸ barokk palota
    baročna cerkev ▸ barokk templom
    baročni slog ▸ barokk stílus
    baročna fasada ▸ barokk homlokzat
    baročna glasba ▸ barokk zene
    baročno stopnišče ▸ barokk lépcsőház
    Od neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
    Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
    Povezane iztočnice: baročna trobenta

    2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokk
    baročna postava ▸ barokkos alkat
    Če imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.
    baročna ženska ▸ barokk testalkatú nő, molett nő, teltkarcsú nő
    Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

    3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
    Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.
  • barvast pridevnik
    1. (ki je določene barve) ▸ színes
    barvast papir ▸ színes papír
    barvasto steklo ▸ színes üveg
    barvasto perilo ▸ színes ruha
    Uporabili so prašek za pranje belega perila in tekoče sredstvo za barvasto perilo. ▸ A fehér ruhák mosásához mosóport, a színes ruhákéhoz pedig folyékony mosószert használtak.

    2. (različnih barv; pisan) ▸ színes, tarka
    barvasti kamenčki ▸ színes kavicsok
    barvasti trakovi ▸ tarka szalagok
    barvasta okna ▸ színes üvegablakok
    barvasto listje ▸ színes levelek, színpompás levelek
    Ko se sonce lesketa skozi barvasto listje, vrt še enkrat resnično vzcveti. ▸ Amikor a napsugarak megcsillannak a színes faleveleken, a kert újra virágba borul.
  • barvica samostalnik
    1. (barvni svinčnik) ▸ színes ceruza, festék
    pobarvati z barvico ▸ színes ceruzával kiszínez
    narisati z barvico ▸ színes ceruzával megrajzol
    ošiliti barvice ▸ színes ceruzát kihegyez
    škatla barvic ▸ doboz színes ceruza
    svinčniki in barvice ▸ ceruzák és színes ceruzák
    Z vodenimi barvicami narišite cvetlice, ki so vam ljube. ▸ Fessétek le vízfestékkel a kedvenc virágaitokat!

    2. (ličilo) ▸ szemceruza
    barvica za oči ▸ szemkihúzó ceruza
    Vsakodnevno uporabljam le puder, črno barvico za oči, maskaro in glos za ustnice. ▸ A mindennapokra csak púdert, fekete szemceruzát, szempillaspirált és szájfényt használok.
  • barvit pridevnik
    1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompás
    barviti cvetovi ▸ színes virágok
    barviti listi ▸ színpompás levelek
    barvite noše ▸ színpompás viselet
    Okoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

    2. (raznolik) ▸ színes, sokszínű
    zvočno barvit ▸ színes hangzású
    Tržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.
  • batina samostalnik
    1. ponavadi v množini, neformalno (močan udarec) ▸ verés, ütés
    dobiti batine ▸ verést kap
    deležen batin ▸ megverik, verést kap
    Štirinajst dni so stavkali učitelji, demonstrirali in dobili veliko batin od policije. ▸ A tanárok 14 napig sztrájkoltak, tüntettek, és közben a rendőrök sokszor megverték őket.

    2. neformalno, grobo (moški spolni ud) ▸ dorong, fütykös
    Tipa, ki leze k njej, z eno roko prime za tiča, ki začne iz poltrdega stanja nemudoma vzhajati v čvrsto batino. ▸ Az egyik kezével megragadja a felé kúszó fickó farkát, ami félkemény állapotból azonnal elkezd kőkemény doronggá merevedni.

    3. neformalno (kazen; težave) ▸ ütés
    Zakaj je batina udarila ravno po knjigah, ki se že itak težko prodajajo, ni vedel nihče. ▸ Hogy az ütés miért éppen az amúgy is nehezen eladható könyveket érte, azt senki sem tudta.

    4. (palica) ▸ bot, dorong, husáng
    Naivnež, kakršen sem, takrat nisem posumil, da ta prijazni, nasmejani obraz za hrbtom skriva batino. ▸ Amilyen naiv vagyok, akkor még nem sejtettem, hogy ez a barátságos, mosolygós arcú ember egy botot rejteget a háta mögött.
  • bazičen pridevnik
    1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikus
    bazična raztopina ▸ lúgos oldat
    bazična snov ▸ lúgos anyag
    bazična tla ▸ lúgos talaj
    bazična kamnina ▸ lúgos kőzet
    bazično okolje ▸ lúgos környezet
    kislo - bazično ravnovesjekontrastivno zanimivo sav-bázis egyensúly
    Območje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
    Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil.kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
    Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja.kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
    Povezane iztočnice: bazična hidroliza

    2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
    bazično živilo ▸ lúgosító élelmiszer
    bazična hrana ▸ lúgosító étel
    bazičen učinek ▸ lúgos hatás

    3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető
    bazično znanje ▸ alapvető tudás
    bazična panoga ▸ alapvető ágazat
    Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
    Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
    Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

    4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvető
    bazične priprave ▸ alapozó felkészülés
    bazični trening ▸ alapozó tréning
    bazična pripravljenost ▸ alapvető felkészültség
    Vsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
    Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.
  • bebček samostalnik
    1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
    So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
    "Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
    Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

    2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
    Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
    Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.
  • bedak samostalnik
    (neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszű
    ozmerjati z bedakom ▸ lehülyéz, hülyének nevez
    naiven bedak ▸ naiv hülye
    nesposoben bedak ▸ tehetségtelen hülye
    popoln bedak ▸ teljesen hülye
    navaden bedak ▸ közönséges hülye
    pravi bedak ▸ igazi hülye
    označiti za bedaka ▸ hülyének nyilvánít
    razglasiti za bedaka ▸ hülyének nevez
    izpasti bedak ▸ hülyének tűnik
    obnašati se kot bedak ▸ hülyén viselkedik, ostobán viselkedik
    počutiti se kot bedak ▸ hülyének érzi magát
    Podatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
    Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
    Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
    "Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
    Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
    Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.
  • bela riba stalna zveza
    pogosto v kulinariki (vrsta ribe) ▸ fehér húsú hal
    Natakar nama je takoj prinesel zvrhan krožnik grške solate in veliko, na žaru pečeno belo ribo. ▸ A pincér azonnal hozott nekünk egy púpozott tál görög salátát és egy nagy, grillezett fehér húsú halat.
    V eni sami noči so ujeli kakih 21 ton najkakovostnejših belih rib. ▸ Egyetlen éjszaka alatt mintegy 21 tonna kiváló minőségű fehér húsú halat fogtak ki.
  • belina samostalnik
    1. (bela barva) ▸ fehérség
    deviška belina ▸ szűzi fehérség
    bleščeča belina ▸ szikrázó fehérség
    sijoča belina ▸ ragyogó fehérség
    belina marmorja ▸ márvány fehérsége
    zasijati v belini ▸ fehérben tündököl
    bleščati se v belini ▸ fehéren ragyog

    2. (kar je bele barve) ▸ fehér, fehérség
    obleči v belino ▸ fehérbe öltözik
    zaviti v belino ▸ fehérbe öltöztet
    odeti se v belino ▸ fehérbe takaródzik, fehér ruhát ölt, fehér színt ölt
    neomadeževana belina ▸ makulátlan fehérség
    snežna belina ▸ vakító fehérség
    Hollywoodske nosečnice so se oblekle v belino. ▸ A hollywoodi kismamák fehérbe öltöztek.
    Na snežno idilo, ki bi vso pokrajino zavila v pravljično belino, bomo morali še malce počakati. ▸ Az idilli havazásra, ami az egész tájat mesebeli fehérbe öltözteti, még kicsit várnunk kell.
    Minuli teden so se više ležeča slovenska smučišča počasi odela v belino. ▸ A múlt héten lassan fehérbe takaróztak a magasan fekvő szlovén sípályák.

    3. fotografija (o nastavitvah) ▸ fehér
    izravnava beline ▸ fehéregyensúly beállítása
    nastavljanje beline ▸ fehér szín beállítása
  • belo blago stalna zveza
    (o dekletih) približek prevedkaemberkereskedelem [prostitúcióra kényszerített személy] približek prevedkaleánykereskedelem [prostitúcióra kényszerített személy]
    V resnici pa so to zvodniki, ki si ogledujejo belo blago.kontrastivno zanimivo Valójában ezek az emberek kerítők, akik a lányokat veszik szemügyre.
    V Evropi je cilj 76 odstotkov tihotapljenja belega blaga spolno izkoriščanje.kontrastivno zanimivo Európában az embercsempészet 76 százaléka összefügg a szexuális kizsákmányolással.
  • belúš botanika asparagus

    greda belúšev asparagus bed
    belúši so dragi letos asparagus is dear this year
  • bencinska črpalka stalna zveza
    (zgradba za točenje goriva) ▸ benzinkút, üzemanyagtöltő állomás, töltőállomás
    Naftni derivati na slovenskih bencinskih črpalkah so znova dražji. ▸ A szlovén benzinkutakon ismét drágultak a kőolajtermékek.
    Sopomenke: bencinska
  • benediktinec samostalnik
    (pripadnik samostanskega reda) ▸ bencés szerzetes, Benedek-rendi szerzetes
    red benediktincev ▸ bencés rend, Szent Benedek-rend
    samostan benediktincev ▸ bencés kolostor
    Med samostanskimi redovi je najstarejši red benediktincev. ▸ A bencés a legrégebbi szerzetesrend.
    V teku stoletij so benediktinci večkrat obnovili samostan. ▸ Az évszázadok során a bencések többször átépítették a kolostort.
  • berílo (-a) n

    1. šol. libro di lettura, letture; ekst. brano (del libro di lettura)

    2. (čtivo) lettura:
    detektivke so zabavno berilo i gialli sono una lettura divertente
    šol. obvezno berilo letture obbligatorie

    3. rel. epistola
  • berljiv pridevnik
    1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányos
    berljiv roman ▸ olvasmányos regény
    berljiva knjiga ▸ olvasmányos könyv
    tekoče berljiv ▸ könnyen olvasható, gördülékenyen olvasható
    Njegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.
    težko berljiv ▸ nehezen olvasható
    Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.
    lahko berljiv ▸ könnyen olvasható
    Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.
    berljiv jezik ▸ olvasmányos nyelvezet
    Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

    2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvasható
    berljiva pisava ▸ olvasható írás
    lepo berljiv ▸ szépen olvasható
    Vaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.
    dobro berljiv zaslon ▸ jól olvasható képernyő
    Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

    3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvasható
    elektronsko berljiv potni list ▸ elektronikusan olvasható útlevél
    Povezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv
  • beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

    z besédami in writing
    z drugimi besédami in other words
    z eno besédo in a (ali one) word
    beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
    in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
    in konec besédi! and that's that!
    na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
    prav s temi besédami in so many words
    častna beséda word of honour
    častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
    nobene beséde več! not another word!
    beséda za besédo word for word, literally
    ostre beséde harsh (ali angry) words
    božja beséda gospel
    grde beséde foul language
    lepe beséde fair words
    prazne beséde empty (ali idle) words
    sladke beséde flattering words
    izvedena beséda derivative
    novo skovana beséda newly coined word
    zložena beséda compound word
    same beséde! mere words!
    enozložna beséda monosyllable
    težko izgovorljiva beséda tongue twister
    strokovna beséda technical term
    zelo zastarela beséda obsolete word
    zastarela beséda archaic word, archaism
    človek redkih besédi a man of few words
    spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
    izpeljava besed derivation of words; etymology
    tvorba besed word-formation
    števec besed telefonija word counter
    beséda je o... the point is, the point in question is...
    ne biti mož beséda not to keep one's word
    on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
    vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
    pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
    beséda je dala besédo one word led to another
    dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
    dati komu besédo to allow someone to speak
    biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
    njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
    držati svojo besédo to keep one's word
    držal bom svojo besédo I will keep my word
    ni držal svoje beséde he went back on his word
    imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
    ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
    ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
    imeti zadnjo besédo to have the last word
    imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
    jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
    imeti véliko besédo to talk big
    on ima glavno besédo he is the spokesman
    v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
    od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
    čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
    izbirati beséde to pick one's words
    ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
    naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
    zaman izgubljati beséde to waste words
    izraziti z besédo to word
    niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
    odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
    pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
    prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
    prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
    oprostite besedi! saving your presence!
    prihranite si svoje beséde! save your breath
    sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
    priti do beséde to get a word in edgeways
    ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
    nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
    prijeti koga za besédo to take someone at his word
    ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
    tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
    prevračati beséde to quibble over words
    lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
    snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
    reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
    premisliti beséde to ponder one's words
    skovati besédo to coin a word
    ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
    pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
    vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
    zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
    zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
    umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
    verjeti na besédo to take on trust
    ubogati na besédo to obey to the letter
    lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
    vleči beséde to drawl
    tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
    reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
    človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
    izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
    dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
    (takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
    beséde ne ziniti to button up one's mouth
    iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
    beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

    beseda za obljubo palabra por palabra
    dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
    ustrezna beseda palabra apropiada
    zastarela beseda arcaísmo m
    visoko zveneče besede palabras altisonantes
    častna beseda! palabra de honor!
    z malo besedami en pocas palabras
    z eno besedo en una palabra, en resumen
    z drugimi besedami con otras palabras
    z besedami (= čisto izpisano) en letras
    v besedi in sliki con texto e ilustraciones
    brez besed (= brez teksta) sin leyenda
    dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
    nobene besede več! ¡ni una palabra más!
    biti mož besede ser hombre de palabra
    ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
    to so samo besede! palabras y nada más!
    to so prazne besede son palabras vanas
    beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
    dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
    držati (svojo) besedo cumplir su palabra
    ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
    imeti besedo (parlament) tener la palabra
    glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
    imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
    izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
    nobene besede ne reči no decir ni palabra
    odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
    ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
    požirati besede comerse las palabras
    prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
    pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
    prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
    ne priti do besede no llegar a hablar
    ne pustiti do besede no dejar hablar
    potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
    ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
    spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
    tehtati svoje besede pesar sus palabras
    vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
    vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
    ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
    verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
    zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
    beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta
  • bežáti to flee; to run away, to fly; to take to flight, to make one's escape

    bežáti pred (izogibati se) to avoid, to shun, (knjižno) to flee from
    kako čas beži! how time flies!
    bežal je, kar so ga noge nesle he ran as fast as his legs could carry him
    sovražnik je bežal v popolnem neredu the enemy was fleeing in a panic
    Beži(te) (pojdite no!) be off with you!