Franja

mêsti

mête (sneg) there is a snowstorm

mêsti (mêtem)

A) imperf. impers. nevicare forte

B) imperf.

1.
mesti sneg portare la neve

2. redko (brisati, odstranjevati) pulire; staccare

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz

nabit³ (-a, -o) (naphan)

1. gestampft, Stampf- (zid das Stampf-Mauerwerk)

2.
nabiti sneg der Pressschnee, Packschnee

nad

1. (više od) kje, kam: über (nad Xom über dem X, nad Xa über den X; (ona) stanuje nad nami sie wohnt über uns; obesiti sliko nad zofo das Bild über das Sofa hängen), oberhalb, oberhalb von (nad 2000 metri dež prehaja v sneg oberhalb 2000 Meter geht der Regen in Schnee über; vas nad Celovcem ein Dorf oberhalb von Klagenfurt)
nad vodo über Wasser (držati se nad vodo sich über Wasser halten)
nad glavo über dem Kopf
nad morjem über dem Meeresspiegel
nad tem/njim/njo … darüber; darüberliegend, darüberhängend … (stanovanje nad tem die darüberliegende Wohnung, slika nad njo das darüberhängende Bild …)
eden/drug nad drugim übereinander, übereinander-
(biti [übereinanderstehen] übereinander stehen, [übereinanderliegen] übereinander liegen)
nad vrstico [hochstehend] hoch stehend

2. (hierarhično više) über (moč nad Xom die Macht über X, vladati nad Xom über X herrschen)
tisti nad mano die da oben množina
postaviti nad koga: (nadrediti) (jemandem) überordnen
figurativno biti vzvišen nad tem [darüberstehen] darüber stehen

3. (več kot) über
nad ničlo über Null
nad osemdeset über achtzig
nad vse über alles
biti nad über … sein, stroški: liegen über (biti za 10 % nad um 10 % über … liegen)
über- (nad tarifo übertariflich)

4. grozeče, sovražno prihajati, iti ipd.: auf … los- (iti/korakati nad Xa auf X losgehen/losmarschieren)
| ➞ → bedeti, dvigati se, jeziti se, sedeti, sklanjati se, skopati se, spotikati se, zgroziti se, glava, kontrola, pregled, zmaga

nagíbati (-am) | nágniti (-em)

A) imperf., perf.

1. inclinare, chinare:
težki sneg je nagibal veje do tal la neve pesante chinava i rami fino a terra

2. ekst. indurre, spingere:
motivi, ki nagibajo človeka k zlu i motivi che inducono l'uomo al male

3. (nagovoriti, nagovarjati) esortare, spingere:
nagibali so ga, naj se poroči lo esortavano a sposarsi

B) nagíbati se (-am se) | nágniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. chinarsi

2. tendere a

3. propendere per

4. essere portato per, avere disposizione per:
nagibati se k debelosti essere portato alla pinguedine

5. pren. (bližati se koncu) declinare, volgere, essere alla fine; knjiž. vergere:
dan se že nagiba il giorno sta declinando
jesen se je nagibala k zimi l'autunno declinava verso l'inverno

naletávati

sneg naletava la neige tombe à petits flocons

naletávati

sneg naletava nieva (está nevando) en copos pequeños

nametèn

nametèn sneg drifted snow

nanášati to bring; to accumulate; to pile up

čebele nanašajo med the bees bring in honey
voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on

napiha|ti (-m) anwehen, aufwehen; veter sneg: verfrachten
napihani sneg windverfrachteter Schnee, der Triebschnee

napíhati (-am) perf. portare (soffiando):
burja je napihala sneg v špranje la bora ha riempito di neve le fessure

neizkušenost samostalnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalatlanságSneg, slaba pripravljenost in neizkušenost planincev pa reševalcem povzročajo ogromno dela. ▸ A hó, a rossz felkészültség és a hegymászók tapasztalatlansága pedig a mentőszolgálatoknak rengeteg munkát okoz.
Zaradi mladosti in neizkušenosti smo v nekaterih delih tekme igrali slabo in naredili preveč napak. ▸ Fiatalságunk és tapasztalatlanságunk miatt a mérkőzés egyes szakaszaiban rosszul játszottunk és túl sok hibát vétettünk.
Njegovo moštvo je jeseni plačevalo visok davek neizkušenosti. ▸ A csapata ősszel megfizette a tapasztalatlanság árát.

2. (o življenjskih izkušnjah) ▸ tapasztalatlanságMitja s svojo mladostjo in neizkušenostjo na kakšno stvar gleda veliko bolj naivno in lahkotno. ▸ Mitja a fiatalsága és a tapasztalatlansága miatt bizonyos dolgokat sokkal naivabban és könnyedebben szemlél.
Iz mene je govorila neizkušenost mladosti. ▸ A fiatalság tapasztalatlansága beszélt belőlem.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalatlanság
Zaradi neizkušenosti z dekleti se je pred kolegi osmešil. ▸ A lányokkal kapcsolatos tapasztalatlansága miatt lejáratta magát a kollégái előtt.

neprehójen (-a -o) adj. non percorso:
neprehojen sneg neve vergine

nesprijet [è,é] (-a, -o) nicht klumpig
nesprijeti sneg der Lockerschnee
plaz nesprijetega snega die Lockerschneelawine

neuf [nœf] adjectif devet; masculin devetica

le neuf mars 9. marca
je m'en moque comme de l'an neuf toliko me briga kot lanski sneg

nivārius 3 (nix) snežen: colum Mart. snežni precejalnik, tj. s snegom napolnjena posoda, skozi katero se je precejalo vino, saccus Mart. snežno cedilo (vreča, skozi katero so stiskali sneg, da so dobili pitno vodo).

nivōsus 3 (nix) poln snega, snežen, snežnat, zasnežen: grando, hiems L., Scythia O., Strymon O. v snežnati deželi tekoč, Paeones O. v snežnati deželi domujoči, loca Col., sidus Stat. sneg prinašajoče.

nižin|a ženski spol (-e …) die Niederung, die Ebene, Tiefebene, das Tiefland; pred hribovjem: das Unterland; močvirnata: das Marschland
Padska nižina die Poebene
Panonska nižina Pannonisches Becken
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein