Franja

dȑndati -ām
I.
1. pahati: drndati vunu, pamuk
2. ropotati, drdrati: ulicom drndaju kola; tramvaji drndaju pored pijace
3. ekspr. klepetati, brbljati
4. ekspr. obrekovati, opravljati
5. ekspr. slabo igrati, kleropati: drndati na klaviru
II. drndati se tresti se: drndati se u kočiji na neravnu putu

dȑnjkalo s slabš. klempač, kdor slabo igra, gode

dȑnjkati -ām slabš.
1. klerrcpati, slabo igrati, slabo gosti
2. klepetati, gobezdati: on se brani da ne drnjka nego da govori istinu

dròbiti -īm
I.
1. drobiti: drobiti kolače u bijelu kavu, u belu kafu; drobiti teškim čekićem kamen; vojska drobi sve pred sobom; drobiti misao
2. čenčati, drobiti: pričaj što ozbiljno, a nemoj drobiti
3. lomiti, slabo govoriti tuji jezik: ona drobi malko slovenski
4. tiktakati: satovi tuckaju i drobe
5. drobiti kao jare na lupatak hitro in nerazunzljivo govoriti; drobiti ćoravoj kvočki delati nekaj nesmiselnega
II. drobiti se drobiti se; drobljeni ili sitni koks

duff² [dʌf] prehodni glagol
sleng ponarejati
avstralsko, sleng krasti živino (in ponarejati žig); (golf) slabo igrati

dünnbesetzt, dünn besetzt slabo zaseden

dvòjkāš -áša m učenec, dijak s slabo oceno, s slabimi ocenami

dysfunction [disfʌ́ŋkšən] samostalnik
medicina slabo delovanje organa, disfunkcija

dyspeptique [-pɛptik] masculin, féminin bolnik, -ica s slabo prebavo

écorcher [ekɔrše] verbe transitif odreti (žival), iz kože dati; oguliti, odrgniti (kožo), razpraskati; odkrušiti (zid), poškodovati; figuré grdó zdelati, strašno zbiti; figuré oslepariti, odreti (koga); obrekovati; popačiti (ime), lomiti (jezik), slabo izgovoriti (besede); izkriviti (resnico); slabo igrati (instrument); žgati (v grlu)

écorcher le français lomiti francoščino
nous nous sommes fait écorcher dans ce restaurant odrli so nas v tej restavraciji
il crie comme si on l'écorchait vpije, kot da bi mu kožo vlekli s telesa
écorcher l'oreille žaliti uho

écrivasser [-se] verbe transitif pisariti, slabo pisati

écrivassier, ère [-sje, ɛr] adjectif ki slabo ali mnogo piše; masculin pisun, pisač

il n'est pas très écrivassier on ni prijatelj pisanja (pisem)

embadurnar pre-, u-, za-mazati; packati, slabo slikati

embourber [ɑ̃burbe] verbe transitif zapeljati v blato, v mlakužo; figuré zaplesti v slabo stvar

s'embourber zagaziti v blato, obtičati v blatu; figuré zaplesti se; zagaziti v neprilike; zaplesti se v protislovje

ennuyer [ɑ̃nɥije] verbe transitif dolgočasiti; spraviti v slabo voljo, ozlovoljiti; vznemirjati, delati skrbi (quelqu'un komu); nadlegovati, motiti, iti na živce (quelqu'un komu)

s'ennuyer dolgočasiti se; hrepeneti, koprneti (de po)
ennuyer le public, son auditoire dolgočasiti publiko, svoje poslušalce
cela m'ennuierait d'arriver en retard bilo bi mi neprijetno, če bi zamudil (prišel prepozno)
s'ennuyer comme une carpe na smrt se dolgočasiti
il s'ennuie de son pays dolgčas mu je, hrepeni po domovini, ima domotožje

èškerica ž, m (t. ešekari) telesno slabo razvito bitje, kržljavec, kržljavka

exécrablement [-blɛmɑ̃] adverbe zelo slabó; gnusno

peindré, chanter exécrablement zelo slabo slikati, peti

fâcher [faše] verbe transitif raz-, u-jeziti, ozlovoljiti, v slabo voljo spraviti, razdražiti

se fâcher raz-, u-jeziti se
se fâcher contre quelqu'un, (populaire) après quelqu'un biti hud, jezen na koga
se fâcher avec quelqu'un spreti, skregati se s kom
se fâcher pour un rien za prazen nič se razjeziti
se fâcher tout rouge raztogotiti se, počiti od jeze, zaripniti od jeze

fama -ae, f (prim. gr. φήμη, dor. φᾱ́μα govorica, lat. fārī, fābula)

1. glas, govorica, ustno -, zgodovinsko izročilo: Pl., Ter., Sis. ap. Non., Cu., Sen. ph., Lucan., Plin., Q., Mart., Veg. idr. si quid audistis communi fama de armis Ci., Daedalus, ut fama est, fugit Minoia regna V., te famā praenovimus O. slišali smo praviti o tebi. Z raznimi glag. premikanja: cum tristis a Mutina fama manaret Ci., fama volat V., Val. Fl., Iust., Flor., Arn., f. volitat Amm. S subjektnim gen.: semper illius gravitatem omnium mortalium fama celebrabit Ci.; z objektnim gen.: quo non illius diei fama pervaserit? Ci., f. exercitūs C. o vojski, nostrae severitatis Ci., periculi C., rerum T. zgodovina, mali O., novi fontis O. o novem studencu. S praep.: f. de illo peragravit Ci., cum haec fama de nostrorum avaritia percrebuerit Ci., f. de victoria Caesaris ad Labienum perfertur C. Objektni pojem, izražen z ACI: Pl., Plin., Val. Fl., Iust. idr. fama tota urbe percrebuit expugnari deos patrios Ci.; pogosto z glag. esse: fama est suas illi dixisse sorores O. govorica gre (je, se širi), fama est Hannibalem iure iurando adactum esse L., fama tenet L., f. obtinet S. se drži, je, kroži, se širi.

2. pooseb. kot boginja: Fama -ae, f Fama, Govorica: O., Cat., Val. Fl., Stat., extemplo Libyae magnas it Fama per urbes, Fama, malum, quo non aliud velocius ullum V. (pesnik jo upodablja kot hčer Zemlje (Terra) in sestro Titanov).

3. javno mnenje, glas ljudstva, ljudski glas: Pl., Cu., Val. Fl. idr. contra opinionem militum famamque omnium proelium defugere C., ut famam opinionemque hominum teneret C., f. popularis Ci. ljudska naklonjenost, non timuit mulier amens famam omnium Ci., gentis suae famam perhorrescunt Ci., famam fovemus inanem V.

4. sloves, glas, ime: qui bonam famam bonorum expetunt Ci. dober glas pri dobrih ljudeh, amantes obliti famae melioris V., f. pudica Pr. neoporečen glas, mala f. S.; v nenavadnem pl.: S. ap. Sen. ph. Z objektnim gen.: f. sapientiae, bene loquendi Ci., summae nobis crudelitatis fama subeunda est Ci., famam inconstantiae non pertimescere Ci.; occ.
a) (redko) slab glas, slabo ime, obiranje, obrekovanje, ogovarjanje, opravljanje: Ter., T., Plin. iun., me eadem quae ceteros fama atque invidia vexabat S., et famam exstingui veterum sit posse malorum V., nec famā movetur V. (preteče) obrekovanje ga ne straši, famam patieris inultae V.
b) dobro ime, dober glas, sloves: fama innocentis (sororis) ab amicis paternis defenditur Ci., cui tu famam tuam commendare solebas Ci., si de fama Scauri detraxerit Ci., ut ab huius fama inimicorum impetūs depellere possim Ci., famae consulere Ci. ali servire N., eius fama agitur N. gre za njegovo dobro ime, njegovo dobro ime je na kocki, — visi na nitki, — je na tehtnici, cum tuae, tum suae famae pepercit Ci., imperii nostri famam tuis probris flagitiisque violasti Ci., famam maculari dehonestarique L., famam alicuius lacerare L., T., famam suam laedere Plin. iun.; o ženskah: ženska čast, neoporečno (dobro) ime: famam sororis defendere Ci. famae parcere S., T. ohraniti si dobro ime (čast), cognita f. Pr.
c) slava, sloves: hac tanta celebritate famae erat iam absentibus notus Ci., aeternam (litoribus nostris) moriens famam, Caieta, dedisti V., (Euadne) Argivae fama pudicitiae Pr. čast, ponos, posteritas famaque Cu. slava pri potomcih.

fāmōsitās -ātis, f (fāmōsus) slab glas, slabo ime, slab sloves: Tert.