hindurchgehen* iti skozi (unter pod, zwischen med); durch ein Gebiet: potekati skozi
hindurchkriechen* zlesti skozi, splaziti se skozi
hindurchmüssen* morati skozi
hindurchsehen* videti skozi
hindurchtreten* izstopati, izstopiti; iti skozi; prehajati
hindurchziehen* vleči se skozi, Truppen: iti skozi
hindurchzwängen etwas (z muko) potisniti skozi; sich hindurchzwängen preriniti se skozi
hinwegsehen* über pogledati preko, gledati preko; figurativ ne zmeniti se za, spregledati (komu kaj), pogledati skozi prste
Iānus -ī, m (iānua)
I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.
1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.
2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).
3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —
II. meton.
1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.
2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.
īnsinuātiō -ōnis, f (īnsinuāre) vhod skozi ozko ali ovinkasto pot; metaf.
a) živahen uvod v govor, s katerim si skuša govornik pridobiti naklonjenost poslušalcev, prilizovanje, dobrikanje, „primiljevanje“ (v začetku govora): Ci., Corn., Q.
b) pismeno naznanilo, razglas: Cod. I.
inter-fluō -ere -flūxī vmes teči, teči (vmes) med čim, preteči, teči skozi kaj: quantum interfluit fretum? L., amnes interfluunt Cu., Mel., aquis interfluentibus Mel., angusto freto interfluente Plin., amne interfluente Plin.; z acc.: fretum, quod Naupactum et Patras interfluit L., i. media moenia, saxa Cu., Romanos Cheruscosque T., medium oppidum Plin.; pass.: hae insulae interfluuntur Ap.; redkeje z dat.: aurum (stopljeno) cumulo aliarum rerum interfluens L., quamvis flumina piscosa et amoena pinguibus arvis interfluant Plin.
inter-furō -ere predivjati, divjati skozi, besneti čez kaj: orbem alternum Stat.
inter-meō -āre vmes skozi iti: Plin., Amm.
isprovláčiti ispròvlāčīm (se) vlačiti (se) skozi, potegniti (se) skozi: isprovlačiti se kroz šiblje
jar3 [dža:]
1. neprehodni glagol
škripati, šklepetati, praskati; (s)tresti se
glasba disonirati; iti skozi ušesa, boleti, žaliti (čut) (on, upon)
tepsti se (barve), ne skladati se (with s, z)
nasprotovati si; prepirati se
2. prehodni glagol
škripati, praskati s čim (with)
figurativno vznemirjati, pretresti
to jar upon one's ear biti na ušesa
to jar on the nerves iti na živce
to jar against ne skladati se
his laugh jars on me njegov smeh mi gre na živce, njegov smeh mi gre skozi ušesa
karlísati kàrlīsām dial. brez potrebe hoditi skozi vrata ven in noter: šta samo karlisate, zatvorite vrata
kȉdaonica ž kidalnica, odprtina v oboru, staji, skozi katero se kida
kláto s rogovila kot ovratnik za živali, za svinje, da se ne morejo splaziti skozi ograjo
klitschnaß, klitschnass skozi in skozi moker
kozàlac -lca in kòzaoca m
1. kozelc, ki gre skozi gredelj v plaznico
2. bot. kačnik