Franja

rūma² -ae, f (prim. skr. rōmanthaḥ prežvèk, prežvekovanje (porazličeno iz *rōma-manthaḥ „obračanje vratnih mišic“, morda tudi lit. raumuõ mišično meso, lat. rūmen) grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Arn.

rumenjak moški spol (-a …) das Eigelb, der/das Dotter, Eidotter
rumen kot rumenjak eidottergelb, dottergelb
ločiti beljak od rumenjaka ein Ei trennen

rūminālis -e (rūmen) prežvekujoč: Coruncanius ruminales hostias, donec bidentes fierent, puras negavit Plin.

rūminō -āre (rūmen)

1. prežvekovati, prežvekavati, (pre)žvekati
a) intr. (o živalih in ljudeh): Col., Plin., Vulg., servi sui recumbentes et ruminantes Aug.
b) trans.: bos pallentes ruminat herbas V., ruminare revocatas herbas O.; occ. jesti, uži(va)ti, zauži(va)ti; pren.: quam sapida gaudia de pane tuo ruminaret Aug.

2. metaf. prežvekovati, prežvekavati, (pre)žvekati = sebi ali komu drugemu v spomin (pri)klicati, sebe ali koga drugega spomniti (spominjati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): ruminamus cotidie verba Hier., cogitat et cogitando ruminat, ruminando delectatur Aug. V pren. pomenu tudi dep. soobl. rūminor -ārī: haece mulieri L. Andr., ruminari Odyssian Homeri Varr., antiquitates, humanitatem Varr., figuras habitusque verborum nove aut insigniter dictorum Gell.

rūta¹ -ae, f (gl. rūmen) bot. vinska rút(ic)a, grenko zelišče: O., Ci. ep., Cels., Col., Plin., Varr.; pren.: ad cuius rutam (rezek govor) puleio mihi tui sermonis utendum est Ci.

Opomba: Star. gen. sg. rutai: Luc. fr.

schmutzig- umazano (schmutziggelb umazano rumen)

slámnat de paille

slamnata bilka brin moški spol de paille, paille ženski spol
slamnato blond (rumen) blond (jaune) paille
slamnata streha toit de chaume
mož(ic) épouvantail moški spol, bonhomme moški spol de paille
slamnata vdova (familiarno) femme ženski spol dont le mari est en voyage
slamnat vdovec (familiarno) mari dont la femme est en voyage
sem slamnat vdovec ma femme est absente (ali en voyage)
slamnat mož homme moški spol de paille, prête-nom moški spol

slámnat de paja

slamnata bilka paja f, brizna f de paja
slamnato blond rubio pajizo
slamnato rumen amarillo pajizo
slamnata streha tejado m de paja
slamnati vdovec (vdova) marido m cuya esposa (señora cuyo marido) está de viaje
oprije(ma)ti se slamnate bilke agarrarse a un clavo ardiendo

svétel bright, light; clear; arhaično lucent

pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking

ulmus -ī, f (iz indoev. *l̥mó- (kor. *el- rumen); prim. stvnem. ëlmboum = ang. elm brest, stvnem. ulm-boum in nem. Ulme) bot. brest, brestovec: Pl., Ca., H., V., Plin., Q., Sen. ph., Iuv. idr., amictae vitibus ulmi O.

vos|ek [ó] moški spol (-ka …) das Wachs (tudi kemija); -wachs (cepilni agronomija in vrtnarstvo Baumwachs, karnavba Carnaubawachs, loščilni Bohnerwachs, modelirni Formwachs, naravni, čebelni Bienenwachs, parafinski Paraffinwachs, rastlinski Pflanzenwachs, za poliranje Polierwachs, za sveče Kerzenwachs, zemeljski Erdwachs)
pečatni vosek Siegellack
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs, figurativno pflaumenweich
odtis v vosek der Wachsabdruck
rumen kot vosek wachsgelb
figura iz voska die Wachsplastik
odstranjevanje voska tehnika die Entparaffinierung
plast voska die Wachsschicht
postopek s taljenim voskom das Wachsausschmelzverfahren

vóskasto adv. come cera, cera:
voskasto rumen giallo cera

voščén de (ali en) cire, ciré

voščena figura figurine ženski spol (ali figure ženski spol) de cire
(v muzeju) voščene figure personnages moški spol množine en cire
voščena lutka (punčka) poupée ženski spol de cire
voščeni papir papier ciré
voščeno platno toile cirée
voščena sveča bougie ženski spol, (cerkvena) cierge moški spol
voščena vžigalica allumette-bougie ženski spol
voščeno rumen jaune comme cire, cireux

voščén de cera; céreo

voščena figura figura f de cera
voščen odtisk molde m en cera
muzej voščenih figur museo m de figuras de cera
voščena bakla antorcha f (de cera)
voščena lutka (punčka) mñeca f de cera
voščen model modelo m de cera
voščen obliž, mazilo cerato m
voščen papir papel m encerado
voščena maska máscara f (ali careta f ali mascarilla f) de cera
voščeno platno tela f encerada, hule m
voščena matríca papel m clisé para máquina de escribir, angl stencil m
voščeno rumen amarillo céreo
voščena sveča vela f (de cera), (cerkvena) cirio m
voščena vžigalica cerilla f

žafrán botanika saffron; autumnal crocus

rumen kot žafrán saffron-coloured, saffron
žafránova barva saffron
pobarvati z žafránovo barvo, dati okus po žafránu to colour, to flavour with saffron
žafránast saffron

žafránasto adv.
žafranasto rumen giallo zafferano

žolt (-a, -o) gelb ➞ → rumen

žveplén sulphuric; sulphurous, sulphureous; sulphur

žvepléni cvet flowers pl of sulphur
žvepléne barve of a sulphurous colour, of the colour of sulphur
žvepléna kislina sulphuric acid
žvepléno mleko milk of sulphur
žveplén izvir, vrelec sulphur spring
žvepléna ruda sulphur ore
žveplén rudnik sulphur mine
žvepléna spojina sulphur compound
sol žvepléne kisline sulphate, ZDA sulfate
žvepléna kopel sulphur bath
žvepléno barvilo (barva) sulphur dye (colour)
žveplén vonj smell of sulphur (ali arhaično brimstone), sulphurous odour
žvepléno rumen sulphur yellow
tovarna žvepléne kisline sulphuric acid plant

ξανθός 3 [Et. iz k'(a)sen-, lat. canus (iz cas-nos), cascus, star (prv. pom. osivel), nem. Hase (ime po barvi), gršk. ξουθός iz k'(a)-s-ow-.] rumen(olas), plavolas, rjavkast, rdečkast.

οἶν-οψ, οπος, ὁ, ἡ, ep. οἰν-ωπός 3 in 2, poet. οἰν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ (ὄπωπα) 1. vzhičen, navdušen. 2. iste barve kot vino, rdeč (rumen) kot vino, temnordeč, temen, temnozelen (grm).